Maribor Is The Future

Vsem ljudem je dodeljena pravica do zasledovanja sreče, je zapisano v ameriški Deklaraciji neodvisnosti. Ampak kaj pravzaprav je sreča? Kako daleč smo jo pripravljeni zasledovati – kot posamezniki in kot družba? Do kakšnih meja nas bo vodil ta lov na srečo? In do kakšnega nepredvidljivega holywoodskega konca nas zasledovanje sreče lahko pripelje? -Ta vprašanja si in jih zastavlja predstava. Kako so se uprizarjanja lotevali, kako igrajo/ivajajo/'plešejo' in predvsem kako je delati z Pavol-om Liško in Kelly Cooper - pa izveste v pričujočem pogovoru. Z En-Knap Group se je pogovarjal Uroš Kaurin. En-Knap Group & Nature theatre of Oklahoma na Festivalu Drugajanje (Bunker, II. gimnaazija Maribor): http://www.bunker.si/slo/archives/18633 Več o predstavi in En-Knap Group: http://www.en-knap.com/14/749/zasledovalci_srece.html Več o Nature Theater of Oklahoma: http://www.oktheater.org

Vinci Vogue Anžlovar je bil gost filmskih pogovorov v IntimnemKinu.GT22 9. novembra, 2017 po projekciji njegovega filmskega avtoportreta Selfie brez retuše. Pogovor je moderiral Žiga Brdnik. Vinci Vogue Anžlovar (1963 -) Anžlovar je 1980 z glasbeniki, ki so se kasneje zapisali v slovensko glasbeno zgodovino (Jani Hace /Siddharta/, Mario Marolt /Miladojka Youneed/, Borut Kržišnik, Zvone Kukec idr.), ustanovil ansambel Markus 5. V skupini je sodeloval kot pevec, pisec besedil in delno tudi kot pisec glasbe. Na AGRFT v Ljubljani je študiral filmsko in televizijsko režijo (diplomiral 1988), kjer je ustvaril kratke filme Moira (1989), Janez Pavaroti – pojoča žaba (1990), Lucky Number (1999). Pred tem je debitiral kot igralec v vlogi pisca kriminalk in nadebudnega cineasta v celovečernem fimu Usodni telefon (Damjan Kozole, 1987). Ustanovil je produkcijsko podjetje Vogue & Kline Production, s katerim je posnel prva dva celovečerca, komedijo Babica gre na jug (1991), ki je bil prvi celovečerec v samostojni Slov

Brecelj (1951 – 2022) je na Univerzi v Ljubljani neuspešno študiral geologijo in kasneje tehnično fiziko (tedaj FNT). Zatem je dobil status svobodnega umetnika in napisal eno svojih najbolj znanih skladb Alojz valček, ki ga je posvetil profesorju matematične fizike Alojzu Kodretu. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot violinist v kvartetu Trije črnci in v ljubljanskem triu Krik. Kasneje je igranje violine opustil. Najprej je širšo publiko opozoril nase kot kantavtor in šansonjer z nastopom na Mladinskem festivalu v Subotici leta 1974, kjer je tudi prejel nagrado strokovne žirije. Istega leta je v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem izdal kultno ploščo Cocktail, ki je bila nagrajena z nagrado »Sedem sekretarjev SKOJ-a«. Na albumu je bila predstavljena tudi pesem Hiškar Rogač, ki jo je posnel z nekaterimi člani skupine Sedem svetlobnih let. Z njimi je Marko ustanovil rock skupino Buldožer, kjer je deloval kot pisec večine besedil in pevec. Eden izmed vrhuncev skupine je bila tudi plošča Pljuni istini u o

Tudi lutkovno gledališče se – tako kot vsa področja kulture – v zadnjih letih sooča z vse težjimi pogoji delovanja. Če imamo na eni strani dokaj dobro urejen status obeh mestnih lutkovnih gledališč, pa je položaj samozaposlenih in drugih neinstitucionalnih lutkarjev bolj vprašljiv. V devetdesetih letih so bila neinstitucionalna lutkovna gledališča gonilo razvoja lutkovne umetnosti, tako kar se tiče produkcije kot tudi inventivnosti, danes pa lahko opazimo, da so, predvsem po začetku krize leta 2008, številna prenehala delovati ali pa se zaradi preživetja na trgu preusmerila v bolj komercialno produkcijo predstav. Že pogled na selektorske izbore zadnjih nekaj lutkovnih bienalov kaže absolutno prevlado nacionalnih gledališč, saj si zaradi boljših pogojev delovanja in zaradi manjše skrbi preživetja na trgu lahko privoščijo večjo produkcijo in bolj tvegane odrske postavitve. Neinstitucionalni lutkovni ustvarjalci so praktično odrezani od virov sofinanciranja za lastne produkcije, nekateri delujejo v okviru obeh i

"Delo Vera v lutko Edija Majarona lahko beremo vsaj na dva načina: kot zbornik znanstveno-strokovnih člankov s področja lutkovne umetnosti in kot intimno izpoved človeka, ki je svoje življenje posvetil ustvarjanju in razmišljanju o lutkovni umetnosti," je ob prvi izdaji knjige, ki je izšla leta 2014 v Subotici, v vlogi recenzenta zapisal Tomaž Gubenšek." Eruditivna razmišljanja o dramaturgiji in zgodovini lutkarstva, s posebnim poudarkom na lutkarstvu v Sloveniji, nam predstavijo najpomembnejše ustvarjalce s tega področja (Klemenčič, Kuret, Pengov idr.) ter jih smiselno umestijo v širše umetniške in družbene kontekste. Prav to je ena od odlik tega dela, saj Majaronu uspe skozi strukturirano analizo samoreflektirati procese razvoja lutkarstva; bralca popeljati skozi bogato in vznemirljivo zgodovino, a se istočasno izogniti zgolj pogledu v preteklost; Vera v lutko je sodobno delo, zazrto v prihodnost. " Slovenska izdaja knjige je izšla pri Knjižnici MGL v pregledani in dopolnjeni različici, spremno besedo pa j

Tretji dan, približno na polovici festivala 9. bienala ULU Slovenije smo se pogovarjali z žirantom Tinom Grabnarjem, gledališkim režiserjem. Izmed devetih predstav, ki so bile izbrane v tekmovalni program, bo žirija jutri izbrala in razglasila zmagovalke. Do takrat žirija svoje mnenje zadržuje zase, zato sva se pogovarjala bolj o Grabnarjevem osebnem pogledu na gledališče. Tin Grabnar sicer zaključuje magistrski študij gledališke režije, toda kljub svoji mladosti je že precej izkušen. Deluje kot samostojni kulturni delavec in je sodeloval z ljubljanskim in mariborskim lutkovnim gledališčem, Slovenskim mladinskim gledališčem, v prihajajoči sezoni pa bomo njegovo delo lahko gledali tudi v SNG Drama Ljubljana. Seveda pa deluje tudi na neinstitucialni sceni, na kateri je v Mariboru prisoten tako ali drugače že skoraj desetletje. Z veseljem sem se pogovarjala z enim izmed redkih predstavnikov mlade generacije, ki jih stroka uspe prepoznati kot vredne poslušanja in upoštevanja ter upam, da ne bo ostal osamljen

Maribor tudi v letošnjem letu ponuja pestro jesensko dogajanje na področju kulture. Od 13. do 16. septembra 2017 se namreč odvija že deveti bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Izmed triinpetdesetih prijavljenih predstav minulih dveh sezon pa je bilo treba izbrati zgolj deveterico najboljših predstav v tekmovalnem sklopu ter četverico predstav spremljevalnega programa. Mesto selektorice je tokrat pripadlo kulturni ustvarjalki, ki sicer zelo dobro pozna in spremlja slovensko lutkovno sceno, vendar vanjo do sedaj ni bila neposredno vpeta. Hrvaška lutkovna poznavalka Olga Vujović v pogovoru tik pred pričetkom devetega bienala predstavlja svoje videnje slovenske lutkarske scene, spregovori o morebitni problematiki, s katero se soočajo lutkovni ustvarjalci v Sloveniji in drugod po Evropi, predvsem v sosednji Hrvaški, med drugim pa še razkriva, kateri so kriteriji, ki pripomorejo k stvarjenju in naposled k izbiri kakovostne lutkovne predstave. Pogovor je nastal v sklopu kritiško-novinarskega seminarja pod v

Pogovor je potekal 9. septembra, 2017 v Vetrinjskem dvoru po mariborski premieri filma Nikoli nisva šla v Benetke v okviru Mobilnega Udarnika. Pobudo za projekcije je lani v okviru pogovora Ekstremno lokalno v GT22 dal Aljoša Ternovšek, glavni igralec filma, kot gost pa se nam je pridružil tudi njegov soigralec v filmu in oče Peter Ternovšek. (*10. 04. 1947) Slovenski dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana, je svojo igralsko pot začel kot učitelj na osnovni šoli Sladki Vrh, kjer se je zaposlil takoj po končanem učiteljišču v Mariboru. V tem času je imel za sabo že prvo vlogo - kot šestnajstletnik je dobil priložnost in leta 1963 v mariborskem gledališču odigral vlogo Poprčka v istoimenski igri Ljubiše Djokića. Ob vsakoletnem delu z otroško gledališko skupino je odigral mnogo vlog tudi v vaški gledališki skupini. Leta 1971 ga je povabil v Dramo SNG Maribor njen tedanji ravnatelj Branko Gombač in v kratkem času so sledile vloge, ki so ga zapisale med prepoznavna imena mariborskega in slovenskega igrals

Discussion "Rijeka, European Capital of Culture" Space: Židovska ulica 2b – Terace Galileo Guests: Emina Višnić, Vuk Ćosić, Davor Mišković, Ivana Katić, authors of the exhibition »Rijeka, city of contemporary art« & GT22 team The last day of Festival Lent and the GT22 program „Focus Rijeka“ offered an analysis of the city through the presentation of contemporary art positions of artists, living in Rijeka and a discussion on Rijeka 2020, the European Capital of Culture, with the team of Rijeka2020: Emina Višnić, Vuk Ćosić, Davor Mišković and Ivana Katić. Diskusija „Rijeka, evropska prestolnica kulture“ Prostor: Židovska ulica 2b – Terasa Galileo Prisotni: Emina Višnić, Vuk Ćosić, Davor Mišković, Ivana Katić, avtorice razstave „Rijeka, mesto sodobne umetnosti“ in ekipa GT22 Diskusija na temo „Rijeka, evropska prestolnica kulture“ je v GT22 in na Festival Lent pripeljala osrednje akterje trenutnega položaja zgodbe, situacije in sestavljanja mozaika Rijeka2020, ko bo mesto v Kvarneju, na katerega se letos

Nogometni klub Rijeka je pod vodstvom mariborskega strokovnjaka Matjaža Keka v letošnjem letu prekinil dolgoletno Dinamovo nogometno prevlado. Kaj poleg tradicije in denarja je še bilo na strani kluba iz hrvaške prestolnice? Kako je mogoče, da je Rijeka letos nadomestila ta zaostanek in ne le to, tudi prehitela veliki Dinamo? Ali je heroj mesta in kaj meni o slovenskih uspehih ne le v nogometu, ampak nasploh. Vse to boste lahko slišali v audio-posnetku pogovora; čeprav ni najboljše kvalitete, se zanj globoko zahvaljujemo novinarki Radia Maribor Ireni Kodrič Cizerl. Vabljeni k poslušanju enega najbolj pričakovanih dogodkov v okviru letošnjega programa Festivala Lent.

Oboževalec in zbiratelj Mustrovih stripov v svoji sobici spet prebira dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. Stari junaki oživijo pred njegovimi očmi in skupaj odpotujejo na luno! Projekt raziskuje spomin na in pomen dela slovenske in jugoslovanske pop-kulturne zgodovine in zapuščine. Na luno z Zvitorepcem, Lakotnikom in Trdonjo je samostojna uprizoritev in vendar hkrati začetek serije na scenografski platformi Arhiv spomina. Lutkovno – igrana predstava za odrasle in otroke po motivih stripov Mikija Mustra. Režiserka: Nika Bezeljak Scenograf: Andrej Firm Oblikovalec zvoka: Dino Čurić Igralec: Miha Bezeljak Foto: Andrej Firm

S soavtorji predstave Via Matti/Ulica Norcev: režiserjem Zoranom Petrovičem, glavnim in edinim igralcem Tilnom Kožameljem in dramaturgom Marekom Turošíkom; ter v prijaznem sodelovanju z novinarko Radia Maribor Natalijo Sinkovič smo naredili začetno uvajanje v "štajersko jogo", globoko razmišljali o bipolarnosti med teranom (istrskim s Krasa), aperolom in špricerjem, dialektično razglabljali, kaj nam gre živce in kaj ne (tega je majn), pedantno analizirali razliko med češko, slovaško in štajersko norostjo, vmes pa celo bežno omenili predstavo in serijo solov, v okviru katere poteka, Izštekani/Unplugged ... Več o predstavi: VIA MATTI/ULICA NORCEV Na IntimnemOdru.GT22: petek, 31. 3. 2017, ob 20.00 sobota, 1. 4. 2017, ob 20.00 petek, 14. 4. 2017, ob 20.00 sobota, 15. 4. 2017, ob 20.00 Avtorski projekt na meji med dramo in performansom, lutkami in predmeti, makro in mikro gledališčem, stvarnostjo in iluzijo, treznostjo in norostjo ... Stojko? On je moj sosed. Živi v vasici na vrhu hriba. V tej vasici so hiš

Mirko Ilić je v okviru Festivala Hiša strpnosti 2017 28. marca predaval o Simbolih sovraštva na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor in v GT22 odprl razstavo, ki pod njegovim kuratorstvom združuje 21 plakatov svetovno priznanih oblikovalcev na temo "tolerance". Ilić se je rodil v Bosni. V Evropi je risal stripe, ilustracije, umetniške plakate ter naslovnice knjig in plošč. V ZDA je bil leta 1991 umetniški direktor revije Time Magazine International Edition in leta 1992 urednik mnenjskih strani v reviji New York Times. Leta 1995 je ustanovil studio za grafično oblikovanje Mirko Ilić Corp, ki se ukvarja predvsem z oblikovanjem publikacij, podob in notranjim oblikovanjem. Njegovo delo je razstavljeno v mnogih ustanovah in muzejih, med drugim v muzejih MoMA in Smithsonsian. Mirko Ilić je s Stevom Hellerjem so-avtor več knjig, med drugimi Genialne poteze: 100 ikon grafičnega oblikovanja (Genius Moves: 100 Icons of Graphic Design), Rokopis (Handwritten), Ustavi se, misli, pojdi, nared

V GT22 smo maja lani pričeli s pogovori z lokalnimi filmskimi ustvarjalci #EkstremnoLokalno in predvajanjem njihovih filmov. V okviru serije gostimo režiserje/-ke, scenariste/-ke, montažerje/-ke, igralce/-ke, scenografe/-ke... in videaste/-ke iz Maribora. Prva gostja v okviru serije 26. maja, 2016 je bila intermedijska umetnica in videastka Ana Pečar. Pred pogovorom smo si ogledali dva njena filma: - dokumentarec In the red; Ana Pecar & Oliver Ressler, 20 min., 2014: http://www.ressler.at/in_the_red/ - video Snake Heads; Ana Pecar, 11:12 min, 2014. https://vimeo.com/110794836 Ana Pečar (1977) je trenutno na Tolminskem, kjer pripravlja material za novo razstavo. Deluje kot video in intermedijska umetnica predvsem zato, ker želi ta položaj izkoristiti kot orodje za prodor onkraj konstruirane realnosti, kakršna dozdevno obstaja v tem prostoru in času. Raziskuje sled poti človeštva in je ne dojema kot premico trajnega napredka, marveč kot zanko stalnega vračanja k bazični naturi. V GT-ju bosta prikazana video,

Pogovor je potekal 21. decembra, 2016 na Intimnem odru GT22 v okviru serije #ekstremnoslovensko, v kateri predstavljamo slovenske filmske ustvarjalke. Špela Čadež se je rodila v Sloveniji. Po diplomi iz grafičnega oblikovanja v letu 2002 je nadaljevala študij na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu v Nemčiji. V času študija je posnela dve lutkovni animaciji, ki sta dobili mednarodno priznanje; Mate meriti, (2004) in Zaljubljen, (2007). Od leta 2008 Špela Čadež dela kot samostojni filmski režiser in producent za animacijo. Njen film Boles je bil predvajan po vsem svetu in si prislužil 50 nagrad, priznanj in nominacij. Zadnji film Nočna ptica je bil na letošnjem Festivalu slovenskega filma nagrajen z vesno za najboljšo animacijo. Špela Čadež was born in Slovenia. After graduating in Graphic Design in 2002, she continued her studies at the Academy of Media Arts Cologne, Germany. During her studies, she made two puppet animations that gained international recognition; Mate to Measure, (2004) and Lovesick, (200

Pogovor je potekal 22. decembra, 2016 v GT22 v okviru serije #ekstremnolokalno, v okviru katere predstavljamo lokalne filmske ustvarjalke in ustvarjalce. > Mitja Mlakar Mlad slovenski režiser in scenarist, soustanovitelj ter pomembni člen produkcijske ekipe Film Factory. Njegovi filmi so bili predvajani in nagrajeni tako na domačih kot festivalih po svetu. Leta 2013 je prejel nagrado za izjemne kulturne dosežke Univerze v Mariboru in štipendijo za perspektivnega mladega filmskega ustvarjalca društva slovenskih filmskih ustvarjalcev. V letu 2014 je bival in ustvarjal v umetniški rezidenci Ministrstva za kulturo RS v Londonu (UK). Trenutno končuje nov kratki film z naslovom »Verjetno te nikoli več nebom videla«, ki je bil že v fazi predprodukcije prepoznan s strani tuje strokovne javnosti in med drugim prejel nagrado »Best Short Film Pitch« na Fest Pitching Forum 2015 (PT). Zbrana filmografija: VERJETNO TE NIKOLI VEČ NE BOM VIDELA / režiser / 15’ /2017 / igrani / Film Factory / SI BUSKER / režiser / 9' / 20

Pogovor je potekal 15. marca, 2016 v Kinu Partizan v okviru serije #ekstremnoslovensko, v okviru katere predstavljamo slovenske filmske ustvarjalke. »Maruša Majer je res zelo dobra igralka,« je na prvem pogovoru svojo naslednico v seriji pogovorov s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami Ekstremno slovensko 2016 napovedala Katarina Stegnar in jo kot prvo izpostavila med njej najljubšimi slovenskimi filmskimi igralkami. Maruša je bila izbrana med vzhajajoče igralske talente Berlinala 2017. Na filmskih platnih je nase opozorila predvsem pred dvema letoma v glavni vlogi filma Janeza Burgerja Avtošola, z Burgerjem pa sodeluje tudi pri novem filmskem projektu Ivan. Na televizijskih ekranih je znana kot Veronika, zajedljiva Mariborčanka, ki telefonira z varnostnikom Studia City. In kot Martina v nadaljevanki Vincija Vogua Anžlovarja Več po oglasih. Igrala je tudi v kratkem filmu Sošolki in pred tem v vrsti študentskih produkcij. Kot nekdanjo prvogimnazijko smo jo povabili na pogovor v domači Kino Partizan, nekdanjo k

The “project.labour” project/exhibition is a multi-layered international artistic and curatorial exchange. Through cross-disciplinary dialogue, the participating artists and curators negotiate the relationship between new and historic evolutions of manufacturing, automation and distribution processes and local and international cultural formations. The curatorial focus on exchange synthesises three research projects which, from different positions, explore the significance of the relation between humans and machines and consequential reconfigurations of the notion of labour. Artists: Sanela Jahič (Sl), Nicola Arthen (DE/NL), Samantha Penn (UK) Curatorial team: Živa Kleindienst, Tadej Vindiš, Mateja Visenjak Production: Društvo Kombajn, Ustanova Fundacija Sonda Support: Mestna občina Maribor, KID Kibla, Galerija Simulaker, Društvo za sodobno kulturo Fotopub

MARIBOR IS THE FUTURE 009 - FILMSKI: pogovor z Aljošo Ternovškom Pogovor je potekal 17. decembra, 2016 v GT22 v okviru serije #ekstremnolokalno, v okviru katere predstavljamo filmske ustvarjalce iz Maribora in okolice. Aljoša Ternovšek se je l.1972 rodil v učiteljski družini, kjer je bil oče, Peter Ternovšek, že od nekdaj zaljubljen v gledališke deske. Skupaj s Tonetom Partljičem sta sodelovala v amaterskem gledališču v Sladkem Vrhu. Prva predstava, v kateri je Aljoša sodeloval z Matjažem Latinom kot režiserjem, je bila Zgodba Vinka Möderndorferja, takrat še v produkciji dramskega studia, ki ga je takrat vodil Vili Ravnjak. Sledila je predstava Kralj umira, ki jo je prav tako režiral Matjaž Latin, ki od tega trenutka postane sooblikovalec Aljoševe igralske karizme. Tu je bil Aljoša že na AGRFT in njegova pot je bila zapečatena, kar se tiče njegovega ustvarjanja seveda. Še na Akademiji je v MGL-u napravil fantastično vlogo (Bernard) ob Borisu Cavazzi v Smrti trgovskega potnika. TV-gledalci ga poznajo kot Duš

MARIBOR IS THE FUTURE 008 - Drugajanje.2/2016: lecture performance by Rima Najdi Rima Najdi: PRIZNANJE #1 Področje: Drugajanje, lecture performance 24. november ob 15.00 v GT22 Priznanje #1 je nadaljevanje cikla Rime Najdi, katerega cilj je raziskovanje imaginarija, ki se ustvarja okoli oblačil arabske ženske. V tej seriji predavanj Najdi reciklira material iz prejšnje predstave »Dress ME how YOU like«, ko nosi obleke na poti iz Berlina v Libanon. V predavanju-predstavi spremljamo Rimo, kako na obisku vasice v južnem delu Libanona pozira zraven nečesa, kar je kasneje postalo mejnik v 2006, izdela kostum za družinsko večerjo in potem se fotošopira na različne turistične destinacije v arabskem svetu. Med procesom je pisala osebni dnevnik; med predavanjem spremljamo fotografije in poslušamo njen dnevnik. Rima Najdi je performerka, ki trenutno biva v Berlinu. Njeno delo je interdisciplinarno in vsebuje predstave, video in instalacije. Glavnina motivacije v njenih delih izhaja iz raziskovanja produkcije različ