Soto?ja

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo. Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier. Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!   Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec. Praznovanje 70-letnice delovanja društva, ki ni bilo vedno enostavno, so sklenili s koncertom v Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve. Poleg sester Hartmann in zasedbe Jasa so nastopili še Tonč Feinig, duo Helena in Tomaž ter tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple s pevko Darjo Čertov. Prisluhnite jim!   Foto (Novice.at): ključni za delovajne SKD Celovec (z leve: Marica Hartmann, Katarina Hartmann, nekdanji predsednik Tomo Millonig, Simona Hartmann in predsednica Natalija Hartmann)

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom. Učenju slovenščine je namenjen tudi podkast Radia Agora Mejašinji/Grenzgängerinnen, ki ga predstavljamo. S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim na natečaju Porabske litere so rojaki v Porabju praznovali 25-letnico Slovenskega doma in generalnega konzulata. Ustavimo pa se tudi v Celovcu, kjer se je s koncertom sklenilo praznovanje 70-letnice tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, in v ljubljanskem Cankarjevem na poetični predstavitvi Slovencev iz Italije.   Foto (Mateja Železnikar): novinarska konferenca OKS o zamejskem športu (z leve Ivan Peterlin, Franjo Bobinac, Miran Kos in Marijan Velik)  

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann, vse skozi tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec, predstavi sedem desetletij delovanja društva. Zanima nas, kaj prinaša najnovejša številka literarne revije Rastje, ogledalo koroške slovenske pisne ustvarjalnosti. Pisatelj, pesnik in publicist Marij Čuk spregovori o obeleževanju velikega umetniškega potenciala Slovencev v Italiji, ki ga pod naslovom Zvok, beseda, pesem pripravlja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Novi predsednik hrvaškega sveta za nacionalne manjšine Tibor Varga pa pojasnjuje, kakšne spremembe načrtuje pri delovanju tega za narodne skupnosti pomembnega organa. Foto (Silva Eöry): miklavževanje v Monoštru

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje. Na avstrijskem Koroškem, kjer imajo podobne težave, si bodo pomagali s čezmejnim projektom Lingua /Jezik in z gostovanjem vzgojiteljev iz Slovenije. Pri krepitvi znanja jezika ima pomembno vlogo tudi pesem. O Dečlah Danice, najboljšem ženskem zboru dežele Koroške, pripoveduje Barbara Mistlbauer, Tonč Feinig pa o svojem najnovejšem albumu Songs from home – Pesmi domovine, pri katerem se mu pridruži kar 19 mednarodno uveljavljenih glasbenikov iz Slovenije in Avstrije. Slovencem na Madžarskem se je obrestoval zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, sprejet pred tremi desetletji. Kaj jim je prinesel?   Foto (Novice.at): Dečle Danice - najboljši ženski zbor dežele Koroške 2023 

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja. Da je treba iskati središče prav na obrobju, verjame Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas. Da tako imenovano obrobje ponuja veliko zanimivih motivov, pa so v Porabju spoznavali udeleženci mednarodne likovne kolonije. Razstava del je zdaj na ogled v Slovenskem domu Lipa v Monoštru.   Foto(Silva Eöry): razstava del 22. mednarodne likovne kolonije v Monoštru

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev? Ob slovenskem knjižnem sejmu se z urednikom celovške Mohorjeve Hanzijem Filipičem pogovarjamo o pomenu tovrstnih dogodkov. Predstavimo najnovejše delo tržaške slovenske pisateljice Eveline Umek, v katerem se vrača v svoja najzgodnejša leta, v čase strahu in molka med drugo svetovno vojno, v čas teme. K pisanju jo je spodbudil napad na Ukrajino in želi si, da bi bilo tudi v današnjih časih več svetlobe in manj teme. Potegnemo črto pod letošnja druženja mladih rojakov, članov mreže MAJ, naša gostja pa je tudi nova slovenska generalna konzulka v Monoštru Dubravka Šekoranja.   Foto(Tatjana Rojc):srečanje slo.premiera Roberta Goloba z delegacijo in predsednika it.senata Ignazia La Russe 

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni? Ustavimo se v italijanskem senatu v Rimu, kjer je ob podelitvi literarne nagrade beneški rojakinji Andreini Trusgnach zazvenela slovenska beseda. Čestitamo mešanemu pevskemu zboru Podjuna iz Pliberka, zboru leta na avstrijskem Koroškem, in mešanemu pevskemu zboru Avgust Pavel z Gornjega Senika, ki praznuje 85-letnico delovanja. Uživamo pa tudi v pestrem jesenskem programu Slovenskega doma Bazovica z Reke.   Foto (Novice.at): najboljši mešani pevski zbor leta dežele Koroške - Podjuna iz Pliberka

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan. Leta 1923 je bil v avstrijski prestolnici ustanovljen Klub slovenskih koroških akademikov na Dunaju, danes Klub slovenskih študentov in študentk. Bil je pomemben spodbujevalec boja za narodne pravice koroških Slovencev, marsikdaj pobudnik zanje. Kako pa je danes? Gostimo doktorico Katarino Hirnök Munda, ki ostaja tesno povezana z rodnim Porabjem prek raziskav na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja. Narodne skupnosti se spreminjajo, zato jih je treba stalno raziskovati, pravi. Ustavimo pa se tudi na Vrhu Svetega Mihaela, kjer družina Devetak v svoji Lokandi uspešno povezuje 150-letno tradicijo s sodobnimi kulinaričnimi trendi.   Foto (Reichman/Novice.at): 100 let Kluba slove

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere? O študiju v Sloveniji pripoveduje goriški rojak Luka Paljk. V Monoštru prisluhnemo Pozdravu jeseni, koncertu domačih pevskih zborov in gostov iz Slovenije. V Zagrebu pa se z Alojzom Kramarjem in Ilinko Todorovski pogovarjamo o slovenskih taboriščnikih v Jasenovcu. Knjiga imen in obrazov je podnaslov dela, ki sta ga pripravljala več let, in v katerem je predstavljenih več kot 400 slovenskih žrtev tega ustaškega taborišča.   Foto (USZS): Nagrajenci z ministrom Arčonom (skrajno desno) in predsednikom DS Lotričem (skra

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej. Kako pomembni so mladi, se zavedajo tudi v Porabju. To je zlata nit našega delovanja, pravi Andrea Kovacs, ki bo še naprej vodila Zvezo Slovencev na Madžarskem. Kako pa je z mladimi pri tedniku Novice? Tudi o tem v pogovoru z glavnim urednikom Sebastjanom Trampuschem in novinarji osrednjega tednika koroških Slovencev, ki praznuje 20-letnico izhajanja. Foto(FotoDamj@n/Primorski dnevnik): Lipko Zveze slovenskih športnih društev v Italiji na obisku pri otrocih v Nabrežini

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba. V Porabju se bodo v novem šolskem letu morali soočiti s kadrovski izzivi, opozarja Valentina Novak, višja svetovalka za narodnostno šolstvo. Rojaki na Hrvaškem pripravljajo osnutek učnega programa za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Da so nujne spremembe v gledališču, pa je prepričan dobitnik nagrade Tantadruj za življenjsko delo Adrijan Rustja, igralec in režiser, ki je pomembno sooblikoval gledališko življenje Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.   Foto(Peter Krivograd): JAMZi bo zastopala deželo Koroško na državnem zborovskem tekmovanju 

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser zagotavlja, da so spremembe zgolj na papirju. Predsednik strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz pa ugotavlja, da bosta ti uri resnično manjkali. Kaj je bil razlog za spremembe in kako zdaj naprej? Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pojasnjuje dosežke EZTS Gorica - čezmejnega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, zdaj usmerjenega predvsem v EPK 2025. Čestitamo monoštrskemu komornemu zboru za priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungaria  - najvišje madžarsko priznanje na področju manjšinske kulture. Na Reki si ogledamo nastop folklorne skupine slovenskega društva Bazovica in se pridružimo štajerskim učencem z obeh stani meje, ki so spoznavali, kak&sc