Nedeljski Izlet

Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije smo pospremili na Krvavcu.Brezplačna akcija Šolar na smuči prenaša smučarska znanja in strast do športa na novo generacijoAkcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije je na Krvavcu pospremil tudi Jure Košir: “Slovenija je smučarska dežela in na nas je, da to tradicijo predamo naprej. Najpomembnejša je strast, ki jo otroci nosijo v sebi.” “Smučanje je zelo lep šport, če to počnemo varno. Otroke zato najprej naučimo bontona in obnašanja na smučišču.” –

V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov – mojster fotografije Stojan Kerbler.Tja, kjer imajo pet letnih časov nas vodi nedeljski izlet, v domnevno najstarejše slovensko mestoV domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov – mojster fotografije Stojan Kerbler.

Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.S kavalirjem Zoranom od Prešernovega trga do Nazorjeve ulice. Pa po Slovenski cesti do podhoda Ajdovščina in naprej po Slovenski cestiDamjan Zorc in Zmago Modic sta se srečala pri vzpenjači na Ljubljanski grad: “Pri žičnici sta dva prstana kot okras. Jaz sem naredil prstana, ki se prepletata, ker se na gradu poročajo. Kje se ločujejo, pa ne vem.” S kavalirjem, ki sta ga poimenovala Zoran, sta se ‘starejša občana’ zapeljala na Stritarjevo ulico: “Stritarjeva je kot ‘Mars napada’. Začne se z veliko zvezdo, tam je velik atom vodika enim elektronom, ki je podoben nečemu organskemu druge vrste. Pomembno je, da se nahajam pod lestencem plodnosti. Tu je velika svetleča krogla, ki jo obkroža 15 spermijev in vsak ima svojo lučko.” “Na Tromostovju sta dve galaksiji, iz njih simbolično izleta komet. To, da se nahajamo v vesolju, je me

Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.Nedeljski potep po Trstu, vodila nas je domačinka Marta Ivašič!Damjan Zorc se je odpravil čez mejo, a ne daleč, v Trst, kjer ga je po ozkih ulicah in širokih avenijah popeljala domačinka Marta Ivašič.

Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.Po Idriji nas vodi Idrijčan Dare Kaurič, šef Kingstonov in nekdanji kitarist benda Kuzle“Pred časom sem šel v bivši vadbeni prostor benda. Na tramu še vedno piše Kuzle, niso ga še požagali.” Po Idriji nas je vodil Dare Kaurič, šef Kingstonov, nekdanji kitarist benda Kuzle in Idrijčan. “Žaumfi”, žlikrofi, živo srebro, Kuzle, tri UNESCO znamke. Vse to in še več je Idrija. “Idrija ima tri UNESCO znamke. Dediščina živega srebra. UNESCO Geopark. Idrijska čipka pa je vpisana na seznam nesnovne dediščine.” Sanja Marija Pelis

Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom - Dimekom.Poslušaj in poglej, kje je Jernej prvič zapel ponarodelo "Samo tebe te imam"Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom – Dimekom.

V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano – Jureta Koširja.V družbi enega od najbolj znanih domačinov se sprehajamo po kraju, ki so ga zaznamovali fužinarstvo in vrhunski športnikiV seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš n

Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z Naravnim rezervatom Ormoške lagune. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas bo zapeljal ornitolog Dominik Bombek.Zapeljal vas bo ornitolog Dominik Bombek. Tja, kjer je nastala eksplozija življenja Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z Naravnim rezervatom Ormoške lagune. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in  kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas vodi ornitolo

Z znanimi osebnostmi vam bomo predstavili neznane posebnosti njihovih domačih krajev. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem, ki ga je obiskal Damjan Zorc. Insajderski potepi po slovenskih krajih bodo v izogib zimskim razmeram in vremenskim nevšečnostim vodili pretežno po urbaniziranih okoljih, tako da prezeblih udov in zanohtanih prstov med izletniki ne bi smelo biti.Zapeljani... Nova serija nedeljskih izletov. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem

V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miruV tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.

Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.Pred dvema tednoma so v Kočevski Reki odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območjaGnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot

12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma

Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi, kjer so zasnovali tudi tematsko pot Na svoji zemlji, ki vas popelje po vseh zanimivih točkah, kjer so znameniti film snemali. 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filmaLetos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi.   Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Sedemdeseti obletnici so se posvetili tudi v domači

Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Foto: FB profil Kraška gmajnaNa Krasu je gradišč več kot je dejanskih vasi, ta pa pogosto zaradi nedostopnosti z mehanizacijo čistijo koze. Kraška gmajna poleg gradišč hrani še pastirske hišice, suhe zidove in številne plodoveČe bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela

Ob tem, da je spomenik Iz druge svetovne vojne, je njeno poslanstvo, da prenaša obče človeške vrednote, kot so solidarnost, enakopravnost, multikulturnost na mlajše rodove.Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijoBolnica Franja je delovala od decembra 1943 do konca vojne maja 1945. Bila je ena od 120-ih partizanskih bolnic, v katerih se je skupno zdravilo približno 15 tisoč ranjencev. Bolnice so postavili v težko dostopnih gozdovih, podzemnih jamah ali skritih soteskah. Zgodba se je začela, ko je zdravnik Viktor Volčjak dobil nalogo, naj na Cerkljanskem poišče primerno lokacijo za bolnico, kjer se bodo zdravili predvsem ranjenci z zahodne Gorenjske in severne Primorske. Našel jo je ob pomoči domačina Janeza Peternelja. Postopno so zgradili 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V Franji se je zdravilo 578 ranjencev. Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo. Bolnica Franja je takrat ko

Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot - z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto - v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško. Damjan Zorc si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.Pred dnevi smo si privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetuMuzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot – z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto – v nasprotnem

Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezoneNedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.

Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije – Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem. V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija Le torri di Slivia, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi Corrado Greco, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici. S traktorjem do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela p

Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj. Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov. Enega najlepših pogledov na Snežnik si je na najbolj vroč letošnji dan privoščil Damjan Zorc. Mašun je skriti gozdni biser, od koder je eden najlepših pogledov na Snežnik. Dosežemo ga lahko prek Knežaka ali pa SviščakovSlovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj. Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč

Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče. Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira Turistično društvo Rateče – Planica na vaškem trgu. Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so RatečeZadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira Turistično društvo Rateče – Planica na vaškem trgu. Sicer pa