Nedeljski Gost Vala 202

D. Lumir Ondřej Hanuš je vodilna avtoriteta na področju znanstvenega raziskovanja konoplje. Leta 1992 je prvi izoliral anandamid, to je snov, ki jo imamo v sebi in se v možganih veže na iste receptorje kot THC v konoplji. To snov, ki je odgovorna za homeostazo v telesu in je med drugim tudi v materinem mleku, so poimenovali po sanskrtski besedi za blaženost. Blaženost in radost tako znanstvenikov ob njenem odkritju kot po pričakovanem učinku. Hanuševo odkritje je pojasnilo delovanje kanabinoidnega sistema v telesu in dalo znanstveno podlago uporabi kanabinoidov v medicini. S 75-letnim češkim kemikom, ki že več kot tri desetletja živi in dela v Jeruzalemu, o znanstvenem raziskovanju konoplje, kanabinoidih in njihovi rabi v medicini, pa tudi o plezanju, ljubezni ter otroštvu nekoč in danes.

Novinarka Barbara Šurk ima enega najobsežnejših novinarskih opusov v Sloveniji. Začela je na Mladini s prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in nadaljevala z razpadom Jugoslavije na Dnevniku. Po študiju na Filozofski fakulteti je nadaljevala s študijem v Združenih državah Amerike, kjer je spoznala ameriško šolo novinarstva, ki jo še vedno zaznamuje. Od tam je poročala za Dnevnik in Delo ter občasno tudi za RTV Slovenija. Sledilo je 15-letno obdobje poročanja s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, večinoma kot dopisnica najstarejše tiskovne agencije na svetu Associated press. Življenje obkroženo z nenehno negotovostjo je prekinila, saj je trpela zaradi posttravmatskega sindroma.Vrnila se je v Evropo, kjer je za New York Times spremljala balkansko begunsko pot ter kratko obdobje pisala tudi za bruseljski Politico. Zdaj živi v Franciji, kjer spet sodeluje z agencijo Associated press. Leta 2005 je za izjemne novinarske dosežke prejela nagrado Bratstvo resnice. Ervin Hladnik Milharčič pa jo je označil za najbo

Vilma Štritof je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. Kot dramaturginja je začela svojo pot v gledališču, zdaj pa že vrsto let dela v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Letos je bila selektorica tekmovalnega programa 58. festivala Borštnikovo srečanje. Bila je tudi članica žirij na različnih festivalih doma in v tujini. Pisala je tudi scenarije, kot dramaturginja deluje na področju gledališča, filma in radijske igre, piše recenzije, kritike gledaliških predstav in strokovne članke.

Eden najboljših slovenskih košarkarjev z burno igralsko kariero. “Ludi Štajerec”, ki je šel od Maribora prek Jugoplastike do Olimpije. Z vmesnim postankom v Partizanu, kjer je še vedno rekorder po številu doseženih točk v eni sezoni.Član slovite generacije, ki je osvojila svetovno prvenstvo v Manili leta 1978. Kapetan Krešimir Čosić in drugi so mu zaupali skrb za pokal, ki ga je prvi prinesel iz letala na domačih tleh. Črni Peter, ki je sodniku pokazal rit in se pokesal ter priznal napake. Športni komentator, ki je začel z največjim klubskim uspehom slovenske košarke in komentatorsko kariero simbolno sklenil z največjim reprezentančnim dosežkom. Oče košarkarskega tabora s 30-letno tradicijo, kjer se je kalil tudi Luka Dončić. Nekdanji politik, ki ga skrbi za prihodnost sveta in družbe. Družinski človek, ki z veseljem pomaga hčerki in zetu pri skrbi za vnuke s posebnimi potrebami. Večni borec za življenje, ki je premagal težko otroštvo, številne poškodbe in tud

Hidrolog in nekdanji trener kajaka in kanuja je vajen divjih voda, naše reke pozna celo tako dobro, da jih loči tudi po vonju, toda tolikšna magnituda poplav je presenetila tudi njega. Poplave so se ga dotaknile, le kako se ga ne bi. A je moral postaviti čustva na stran, ohraniti mirno kri in svoje delo opravljati logično in nepristransko. Tako se najbolj stresnih dni vesoljnega potopa izpred tedna dni spominja prvi obraz hidroloških napovedi v državi Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ob vse ekstremnejših in pogostejših vremenskih ujmah bo treba sistem opozarjanja nadgraditi z učinkovitejšim komuniciranjem z novimi generacijami medijskih občinstev, ne bo odveč, poudarja, če bi poplavne vaje podobno kot požarne uvedli tudi v izobraževalni sistem. V pogovoru z Majo Ratej dodaja tudi, da bomo morali vnovič premisliti naše sobivanje z rekami in naš odnos do vode.

Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.Frančiška Šonaja o razmerah v Sudanu, dolgi in zapleteni poti v Slovenijo ter njihovih ta hip še zelo spreminjajočih se načrtih za prihodnost. Izbrane skladbe: Green, Green Grass of Home – Tom Jones (Sittin' On) The Dock of the Bay – Otis Redding I Can't Stop Loving You – Ray Charles

Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.Slovensko gledališko pot je začel v Mariboru z Dumasevimi Tremi mušketirji in Kafkovo Ameriko. Redno ga vabijo tudi gledališča v Nemčiji, Avstriji in Švici. Janusz Kica je vse do letos predaval na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na Velikem odru SNG Drama pa končal gledališko sezono z uprizoritvijo Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova v novem prevodu Tatjane Stanič. Foto: MMC, Miloš Ojdanić

Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.Dr. Bojan Pretnar opozarja, da gre razvoj zaščite patentov v Evropski uniji v povsem nepravo smer. Izbrani skladbi:What A Wonderful World – Eva CassidyCool Water – Tom Jones Foto: Bobo

Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo. “Pomembno je, da se ta dva pola uskladita, da se imaš možnost oprijeti drugega pola, ko te življenje zabije v tla, in da takrat, ko si v oblakih, obdržiš noge na tleh.” - Matej Filipčič Režiser, scenarist, scenograf, producent in arhitekt Matej Filipčič gradi predstave, razstave, dogodke in proslave. Ustvaril je tudi letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu državnosti. “Verjetno obstajajo režiserji, ki so levi, desni, srednji, zgornji. Za umetniški del predstave izbiram teme, ki so pomembne za vso družbo, s katerimi bi se morali ukvarjati levi, desni, vsi.” - Matej Filipčič

Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007. Po končanem študiju dramske igre na AGRFT-ju je najprej delovala kot samostojna ustvarjalka na različnih gledaliških odrih ter v neodvisnih gledaliških skupinah. Nastopila je tudi v več celovečernih, kratkih, dokumentarnih in videofilmih. Za svoje delo je bila tako doma kot v tujini večkrat nagrajena. Foto: Radio Maribor/Boštjan Lah

Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.Razmerja med človeško in umetno inteligence se tudi zaradi Chat GPT-ja nevarno spreminjajo, a še vedno so v naših rokah, četudi človeka najbolje spoznaš, če poskušaš narediti njegovo kopijo. "Nihče ne razume osamljene popolnosti mojih sanj," je Maša Jazbec, tudi prejemnica Jakopičevega priznanja, zapisala ob robu razstave o sintetičnih organizmih. V nekoč rudarskih Trbovljah ob razcvetu visokotehnoloških konceptov in podjetij načrtujejo mesto akrobatov in prihodnosti. Za ljudi in robote. Z roboti

Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava. Vodenje podjetja je pred osmimi leti prevzela od očeta. Magistrica ekonomije Sabina Sobočan se je v gradbeništvo podala z zavedanjem, da jo čakajo številni izzivi, a se jih ni ustrašila. Za 220 zaposlenih pravi, da so kot njena velika družina. Za svež, pristen in uspešen način vodenja je dobila številna priznanja, je tudi menedžerka leta.

Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah. Na najpomembnejšem športnem tekmovanju že v Riu de Janeiru in Tokiu ni bilo slovenskih veslačev. Zadnja sta v Londonu veslala Iztok Čop in Luka Špik, ki sta izjemni karieri zaokrožila z bronom v dvojnem dvojcu. Skupaj sta osvojila poln komplet olimpijskih medalj. Prvo zlato v samostojni Sloveniji 23. septembra v Sydneyu. Ta dan je zdaj Dan slovenskega športa, v Atenah štiri leta kasneje sta bila srebrna in v Londonu leta 2012 bronasta. Trikrat sta bila tudi svetovna prvaka ter dvakrat podprvaka. Bila sta veslača leta po izboru mednarodne zveze za izstopajoč nastop v Gifuju na Japonskem leta 2005. Luka Špik je po koncu izjemne veslaške kariere ostal v Londonu, kjer je še zadnjič veslal na olimpijskih igrah. Zdaj je daleč od veslanja, ne samo slovenskega. Dela kot osebni trener v crossfit centru, še vedno rad obiskuj

Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.

94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.

Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu. Proces revitalizacije gradu se je začel leta 1969, ko je Majda Kregar skupaj z Edom Ravnikarjem ml. in Miho Kerinom ustanovila poseben biro za obnovo gradu. Po devetih letih so se združili z birojem Ambient, kjer Majda Kregar še danes deluje skupinsko v soavtorstvu ali samostojno. V drugem letniku študija arhitekture je začela delati pri prof. Edvardu Ravnikarju, kjer je imela to čast, da je lahko sodelovala pri njegovih številnih pomembnejših projektih. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja.

Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.Doktor Dušan Plut je svoje bogate izkušnje prelil v obsežno znanstveno monografijo z naslovom Ekosistemska družbena ureditev. Ima 1.800 strani, ki jih je pisal več kot 15.000 ur.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.Janez Bratovž je sinonim za sodobno slovensko kulinariko. Pred tremi desetletij, ko so bile moderne picerije in bistroji, ki so cvrli zamrznjene jedi, se je odločil za drzno potezo in odprl vrhunsko restavracijo. Od očeta si je sposodil denar, najel prostor v Domžalah in začel: “Začeli smo zelo slabo, tri mesece sem imel prazno.” Pripovedoval je o tem, kako se je s trdim delom prebil v vrh svetovne kuhinje, na katero nagrado je najbolj ponosen, kako vidi vlogo mesa v sodobni kuhinji in kako drzno se je lotil prenosa lastništva na mlajšo generacijo. Mladim je najbolj pomemben prosti čas. Mene najbolj moti, da sem 30 let delal po 12 ali 14 ur na dan. Ampak mladina ne bo tako delala. In prav je tako. Janez Bratovž

Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne. Boštjan Videmšek pove tudi, kaj si misli o umetni inteligenci, ChatGPT, o tem, da ne prenese samoviktimizacije v novinarstvu, o prekletstvu politične korektnosti, pa o vedno tesnejših prijateljskih vezeh, o lego kockah, balastu in o tem, zakaj biti v središču zgodovine ni prijeten občutek. Z njim se pogovarja Gašper Andrinek.