Nedeljski Gost Vala 202

Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.Dr. Bojan Pretnar opozarja, da gre razvoj zaščite patentov v Evropski uniji v povsem nepravo smer. Izbrani skladbi:What A Wonderful World – Eva CassidyCool Water – Tom Jones Foto: Bobo

Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo. “Pomembno je, da se ta dva pola uskladita, da se imaš možnost oprijeti drugega pola, ko te življenje zabije v tla, in da takrat, ko si v oblakih, obdržiš noge na tleh.” - Matej Filipčič Režiser, scenarist, scenograf, producent in arhitekt Matej Filipčič gradi predstave, razstave, dogodke in proslave. Ustvaril je tudi letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu državnosti. “Verjetno obstajajo režiserji, ki so levi, desni, srednji, zgornji. Za umetniški del predstave izbiram teme, ki so pomembne za vso družbo, s katerimi bi se morali ukvarjati levi, desni, vsi.” - Matej Filipčič

Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007. Po končanem študiju dramske igre na AGRFT-ju je najprej delovala kot samostojna ustvarjalka na različnih gledaliških odrih ter v neodvisnih gledaliških skupinah. Nastopila je tudi v več celovečernih, kratkih, dokumentarnih in videofilmih. Za svoje delo je bila tako doma kot v tujini večkrat nagrajena. Foto: Radio Maribor/Boštjan Lah

Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.Razmerja med človeško in umetno inteligence se tudi zaradi Chat GPT-ja nevarno spreminjajo, a še vedno so v naših rokah, četudi človeka najbolje spoznaš, če poskušaš narediti njegovo kopijo. "Nihče ne razume osamljene popolnosti mojih sanj," je Maša Jazbec, tudi prejemnica Jakopičevega priznanja, zapisala ob robu razstave o sintetičnih organizmih. V nekoč rudarskih Trbovljah ob razcvetu visokotehnoloških konceptov in podjetij načrtujejo mesto akrobatov in prihodnosti. Za ljudi in robote. Z roboti

Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava. Vodenje podjetja je pred osmimi leti prevzela od očeta. Magistrica ekonomije Sabina Sobočan se je v gradbeništvo podala z zavedanjem, da jo čakajo številni izzivi, a se jih ni ustrašila. Za 220 zaposlenih pravi, da so kot njena velika družina. Za svež, pristen in uspešen način vodenja je dobila številna priznanja, je tudi menedžerka leta.

Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah. Na najpomembnejšem športnem tekmovanju že v Riu de Janeiru in Tokiu ni bilo slovenskih veslačev. Zadnja sta v Londonu veslala Iztok Čop in Luka Špik, ki sta izjemni karieri zaokrožila z bronom v dvojnem dvojcu. Skupaj sta osvojila poln komplet olimpijskih medalj. Prvo zlato v samostojni Sloveniji 23. septembra v Sydneyu. Ta dan je zdaj Dan slovenskega športa, v Atenah štiri leta kasneje sta bila srebrna in v Londonu leta 2012 bronasta. Trikrat sta bila tudi svetovna prvaka ter dvakrat podprvaka. Bila sta veslača leta po izboru mednarodne zveze za izstopajoč nastop v Gifuju na Japonskem leta 2005. Luka Špik je po koncu izjemne veslaške kariere ostal v Londonu, kjer je še zadnjič veslal na olimpijskih igrah. Zdaj je daleč od veslanja, ne samo slovenskega. Dela kot osebni trener v crossfit centru, še vedno rad obiskuj

Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.

94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.

Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu. Proces revitalizacije gradu se je začel leta 1969, ko je Majda Kregar skupaj z Edom Ravnikarjem ml. in Miho Kerinom ustanovila poseben biro za obnovo gradu. Po devetih letih so se združili z birojem Ambient, kjer Majda Kregar še danes deluje skupinsko v soavtorstvu ali samostojno. V drugem letniku študija arhitekture je začela delati pri prof. Edvardu Ravnikarju, kjer je imela to čast, da je lahko sodelovala pri njegovih številnih pomembnejših projektih. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja.

Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.Doktor Dušan Plut je svoje bogate izkušnje prelil v obsežno znanstveno monografijo z naslovom Ekosistemska družbena ureditev. Ima 1.800 strani, ki jih je pisal več kot 15.000 ur.

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.Janez Bratovž je sinonim za sodobno slovensko kulinariko. Pred tremi desetletij, ko so bile moderne picerije in bistroji, ki so cvrli zamrznjene jedi, se je odločil za drzno potezo in odprl vrhunsko restavracijo. Od očeta si je sposodil denar, najel prostor v Domžalah in začel: “Začeli smo zelo slabo, tri mesece sem imel prazno.” Pripovedoval je o tem, kako se je s trdim delom prebil v vrh svetovne kuhinje, na katero nagrado je najbolj ponosen, kako vidi vlogo mesa v sodobni kuhinji in kako drzno se je lotil prenosa lastništva na mlajšo generacijo. Mladim je najbolj pomemben prosti čas. Mene najbolj moti, da sem 30 let delal po 12 ali 14 ur na dan. Ampak mladina ne bo tako delala. In prav je tako. Janez Bratovž

Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne. Boštjan Videmšek pove tudi, kaj si misli o umetni inteligenci, ChatGPT, o tem, da ne prenese samoviktimizacije v novinarstvu, o prekletstvu politične korektnosti, pa o vedno tesnejših prijateljskih vezeh, o lego kockah, balastu in o tem, zakaj biti v središču zgodovine ni prijeten občutek. Z njim se pogovarja Gašper Andrinek.

Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:"Vsekakor je bilo to presenečenje, ki si ga nisem narisala niti v sanjah. Letos končujem šestletni mandat predstojnice, a se še nismo pogovarjali, kaj bom delala v prihodnje. Imenovanje je padlo kot strela z jasnega neba." V pogovoru se sestra Mojca spominja otroških let, tudi tega, da se je z brati in bratranci igrala kavbojce in indijance, opisuje, kako se je oblikovala in razvijala njena odločitev, da postane redovnica, govori o pomenu medsebojnih odnosov, vzgoje brez privzdigovanja glasu, o mladih, pa tudi o krizah, ki jih doživljajo redovnice. Brez težav odgovarja na vprašanja o komercializaciji verskih praznikov, odnosu cerkve do LGBTQ+ oseb, o aferah in položaju žensk v katoliški cerkvi. V pr

Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje. Mislim, da sta veselje in zabava preplitki doživetji. Glasba ni tukaj zato, da bi bila zabavna. Vesela skladba te ne more naježiti. Ob neki neumnosti “hej, ho,” se ti ne naježi koža, oh, kako je to dobro. Namen takšne glasbe je, da ne misliš o ničemer, da nakupuješ. To je glasbena podlaga za neumno življenje. Intervju lahko tudi preberete tukaj. 

Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil

Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke. Ljudje si težko predstavljamo, kako je vesolje urejeno. Ampak če je kaj replika vesolja, je to odprt klavir. Milan Dekleva Zapiski www.sazu.si

Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati. Vsak izdelek, ki ga ustvarimo, testiramo. Ga zlomimo, razbijemo. Vedno se da nekaj izboljšati. Veliko pomeni povratna informacija, ki jo dobimo od naših skakalcev. Brez tega ne gre. Peter Slatnar Peter Slatnar, inženir, inovator, podjetnik, je bil v terenskem studiu na prizorišču nordijskega svetovnega prvenstva v Planici gost Anje Hlača Ferjančič in Aleša Smrekarja.

Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema. Ti naši akterji, politiki, gospodarstveniki, na nek način, naše elite, niso tiste prave elite, ki bi odgovornost dolgoročnejšega razvoja družbe nosile na svojih ramenih. dr. Marko Jaklič V pogovoru izpostavi različne zdravstvene sisteme, ki bi jim morebiti lahko sledili, dotakne se aktualne slike slovenskega gospodarstva in položaja Evrope v svetovnih tokovih, pa tudi drugačne regulacije energetskega trga in voditeljstva ter odlik pravih vodij, ki pa jih v javnem sektorju pri nas primanjkuje. Celovito je potrebno pogledat na sistem. Manj ko poznamo sistem, več je možnosti za populizme. dr. Marko Jaklič Glasba: Bruce Springsteen with the Sessions Band - We Shall Overcome (Live In Dublin) - YouTube Leonard Cohen - Dance Me To

Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.