Kje Pa Vas Evelj Uli

Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...Ta prostor je nevaren za nas, pravijo celjski otroci. Živijo s svincem, kadmijem, cinkom, kromom, ...V prvi oddaji iz serije o degradiranih območjih Okolje ne pozablja smo obiskali prebivalca Bukovžlaka s kronično ledvično odpovedjo, ki jo povzroča kadmij. Franc Cajhen živi v naselju ob vzhodnem robu Celja, okolju, kjer je veliko svinca, kadmija, cinka, kroma, niklja in bakra. “Vsi oboleli imamo težave s ščitnico, ali pa z rakom na pljučih ali črevesju. Še konji v tem okolju niso zdržali niti eno leto. Sam imam preveč kadmija v telesu, popuščata mi ledvici … Zemlja je zastrupljena, nič več ne gojimo. Včasih smo to hrano jedli.” Franc poudarja, da se ljudje, ki prihajajo v ta kraj, ne zavedajo, v kako zastrupljenem okolju bodo živeli. Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor ob starih bremenih poudari tudi aktualno onesnaževanje. “Vsi onesnaževalci naj bi delovali v mejah n

Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.Poplave Drave v Podravju so od leta 2012 do danes povzročile že za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah, nihče razen kmetov in kakšnega župana pa se ni pretirano vznemirjal. Kaj šele ukrepal.Povodenj ob Dravi je novembra lani poškodovala približno tisoč hektarjev njiv in travnikov. Trajno škodo je pustila na nekaj deset hektarjih. S predstavniki ministrstva za kmetijstvo ter okolje in prostor so sicer imeli sestanke, kaj več pa ne, čeprav so poplave v Podravju od leta 2012 do danes povzročile za skoraj 100 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič ugotavlja, da bi morali ne le kmetje, temveč vsi prebivalci ob Dravi, zlasti od Ptuja proti hrvaški meji, biti plat zvona. Predstavnik civilne iniciative kmetov zoper poplave Drave Dar

Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnosti.Namesto dolgih čakalnih vrst za sprejem v institucionalno varstvo bi ljudem morali zagotoviti samostojno življenje s podporo v skupnostiČeprav so bili na razpolago evropski milijoni, v Sloveniji dolgo ni bilo nobene volje za spremembo institucionalne kulture. Zdaj smo na prelomni točki, ko bomo začeli preoblikovati in zapirati nekatere posebne socialno-varstvene ustanove. S procesom deinstucionalizacije bi pri nas morali začeti že zdavnaj. Za pot deinstitucionalizacije sta se zdaj odločila Dom na Krasu in CUDV Črna na Koroškem. Iz vsake od teh ustanov bodo v naslednjih treh letih preselili po 70 ljudi. V zavodu v Dutovljah, ki nudi storitve 171 stanovalcem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, v matični enoti biva 123 ljudi. “Dom si v taki obliki, kot je, želimo zapreti in spraviti vse ljudi nazaj v skupnost. Življenje v našem domu ni človeka vredno.” R

V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo doživeli že številne absurde, ki so jih spisali uradniki. Žal so ti absurdi krojili usodo ljudi. In krojijo jo še danes. Prejšnji teden so Eritrejski prosilci za mednarodno zaščito opozorili na negativne odločbe, ki so jih prejeli pred novim letom. V njih je veliko izjemno nenavadnih ugotovitev. Pristojni organ na primer ugotavlja, da v Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, da ujete dezerterje, ki jih brez dostopa do odvetnika obsodijo na vojaških sodiščih, lahko tudi izpustijo, če potrebujejo delovno silo, da je prisilno in obvezno delo koristno za skupno dobro.V Eritreji služenje vojaškega roka, ki traja nedoločen čas, uporabljajo kot sredstvo za pridobivanje delovne sile za celoten gospodarski sektor, prisilno delo pa naj bi bilo koristno za skupnostPred novim letom je skupina eritrejskih prosilcev za mednarodno zaščito dobila negativne odločbe, v katerih je p

Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola, glasna so tudi opozorila astronomov, da bomo s tem zapravili starodavno vrednoto temnega nočnega neba.Smo vkorakali v novo dobo komercializacije vesolja?Podjetje SpaceX naj bi v kratkem nad Zemljo poslalo več kot 12 000 satelitov, skupno načrtujejo mrežo več kot 42 000 satelitov, s katero želijo Zemljanom kjerkoli na planetu ponuditi širokopasoven dostop do interneta. A v ozadju, svarijo nekateri, naj bi bili predvsem komercialni interesi gradnje novega komunikacijskega monopola. Prvi, ki so ugotovili, da so načrtovane izstrelitve sporne, so bili astronomi. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici: “Nasprotujemo, zato ker motijo naše znanstveno delo, tako v vi

V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.Dolgoročna poplavna varnost Železnikov je nujna, česar se po nekaj letih zaveda tudi država. Šest let po sprejetem državnem prostorskem načrtu so sicer stekli postopki za začetek graditve protipoplavnih ukrepov in premostitev dela regionalne ceste, a se je pred začetkom del zapletlo, saj je Upravno sodišče zaradi pritožbe razveljavilo okoljevarstveno soglasje. Vodja projekta Rok Fazarinc, ki na tem dela že dvanajsto leto. kot strokovnjak trdo stoji za stališčem, da bodo ukrepi, ki so v skladu z zakonodajo, izboljšali poplavno varnost Železnikov. Ti naj danes ne bi bili pred ekstremnimi poplavami nič bolj varni

V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli bo svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do narave.V letošnjem izboru oddaj Kje pa vas čevelj žuli je svet hrematistične iluzije s svojimi toplimi in hkrati zelo ostrimi komentarji razblinil pater Karel Gržan, ki je prepričan, da se vse začne v odnosu do naraveMislite, da jaz nimam opozicije, zdaj ko sem to izrekel? Ali to pomeni, da se bom skril v našo sveto uniformo in kot papagaj ponavljal tisto, s čimer bom čim bolj pripadal naši misli? V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne teme, ki močno vplivajo na naša življenja. Izbor je komentiral pater Karel Gržan, oster kritik polarizacije in hrematizma. Vse se začne v odnosu do narave Živali po čustveni inteligenci neizmerno presegajo človeka, na vprašanje, ki dela težave nekaterim odločevalcem, jasno odgovarja Karel Gržan. “V porabništvu so najprej na vrsti živali, sledi p

Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-ja.Letošnji pridelek industrijske konoplje kmetom ostaja v skladiščih, da jih bo rigorozno uvajanje evropske regulative uničilo, skrbi tudi proizvajalce izdelkov z izvečki CBD-jaV zadnjih letih se je tako v Evropi kot pri nas razširila ponudba izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol oziroma CBD. V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo za prehranske in industrijske namene, ker pa je Evropska komisija, ki ureja Katalog novih živil, januarja letos na zahtevo držav članic Evropske unije vanj vnesla tudi spremembe v zvezi s CBD-jem oziroma izdelki, ki vsebujejo ta kanabinoid konoplje, je tako med proizvajalci kot potrošniki zavladala zmeda. Industrijska konoplja poleg THC-ja vsebuje tudi kanabidiol oziroma CBD ter druge kanabinoide in ko se uporablja v prehrani, ne sme predstavljati tveganja za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osno

Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine.Nevarni primeri zaostritve italijanske občinske politike do slovenske manjšine, za katere smo upali, da jih ne bomo več videliV zadnjem času je bilo več primerov zaostritev italijanske občinske politike do slovenske manjšine v Italiji. Podžupan občine Bardo Mauro Pinosa trdi, da v njegovi občini v resnici ni Slovencev, na Facebooku pa je zapisal, da bi si želel, da bi bila Kobarid in Bovec italijanska. Nekateri svetniki v goriškem svetu zapuščajo dvorano, medtem ko svetniki slovenske narodnosti govorijo v slovenščini. Kot poroča Ivana Zajc z Radia Koper, se to dogaja že kar nekaj let. “Nekateri svetniki iz koalicije zapustijo dvorano, drugi si ne nadenejo slušalk. Ker ne znajo slovensko, ne morejo razumeti, o čem je govor. To je grozno. To pomeni, da kdor govori slovensko, ne obstaja. Kot bi bil v občinskem svetu duh.” – Andrea Picco, član občinskega sveta Če nekateri predstavniki občanov v občinskem svetu ne priznavajo

Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere, ko zdravstveno osebje poskuša vplivati na njihovo svobodno odločitev. O splavu v ustavni teoriji in vsakodnevni praksi tudi skozi osebno zgodbo mlade ženske. Splav je v Sloveniji v ustavo zapisana pravica, ki v sicer redkih primerih trči ob pravico ginekologov do ugovora vesti. Ženske izpostavljajo tudi primere vpliva na njihovo svobodno odločitevSplav je večni predmet razprav, ki kljub pravni ureditvi vedno znova pokaže, da gre za vročo politično in ideološko temo, zaradi katere se pogosto krešejo mnenja, ali ima ženska pravico do umetne prekinitve nosečnosti ali ne. Tu gre pogosto za mešanje čustvenih odzivov z utemeljenimi razlogi, osebnih mnenj z zdravniško etiko. Kdaj je prekoračena meja in zakaj se zdi, da se morajo ženske kljub pridobljenim pravicam in svoboščinam vedno znova boriti za svobodno odločanje o svojem telesu? O splavu v ustavni teoriji i

Dobra dva meseca potem, ko so kranjski družinski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.Dobra dva meseca potem, ko so kranjski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.V kranjskem zdravstvenem domu, kjer so družinski zdravniki septembra umaknili odpovedi zaposlitve, se razmere kadrovsko začasno umirjajo, zaposlili so tri nove specializante, z novim letom pa bodo zdravniki popoldne delali zgolj enkrat na teden. To so premiki, ki pa žal ne zmanjšujejo obremenjenosti zdravnikov in ne pomenijo dolgoročnih sistemskih rešitev za družinsko medicino, kar povečuje negotovost. Apatija med družinskimi zdravniki, ki so najpomembnejša, prva vstopna točka pacientov v zdravstveni sistem, se poglablja. Kranjski zdravniki so ostali v svojih prizadevanjih enotni in so

Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?Kaj se pri nas dogaja z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito in kako učinkovit je pravzaprav sistem vračanja migrantov?Afganistancu Noorullahu Oriyakhelu po štirih letih grozi deportacija v nevarni Afganistan, potem ko je v Novem mestu, v katerem je bival zadnji dve leti, že stkal osebne vezi in se močno vključil v skupnost. V državo, za katero je konec oktobra Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči objavil, da je bilo v njej zaradi dolgoletnega konflikta od začetka leta prisiljeno svoje domove zapustiti več kot 350.000 ljudi; razselitev se je zgodila v 31 od 34 afganistanskih provincah. V enakem obdobju lani je bilo v Afganistanu 310.000 razseljenih. Noorullahov primer je kompleksen. Zdaj se v njegovem primeru vodi več postopkov, tudi na upravni enoti, a še vedno je zaprt v Centru za tujce in še vedno mu grozi tudi deportacija, ki nima časovne omejitve. Zavrnil

Zgodila sta se kar dva nasilna napada na ljudi LGTB. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj pa ni opazen samo v Sloveniji. Ali obstajajo zgodovinske vzporednice?Prejšnji mesec sta se zgodila kar dva nasilna napada na ljudi LGBT. Povečano število nedemokratičnih, ekstremističnih, tudi nasilnih dejanj ni opazno samo v SlovenijiV petek zjutraj so nasilneži napadli klub LGBT v Ljubljani. Pet sodelavcev je končevalo klubski večer, med njimi sta bila tudi Blaž Brumen in Anemarija Planšek. Pol ure po odhodu varnostnikov se je začelo razbijanje po vratih. “Ves čas so se drli na nas s homofobnimi žaljivkami in grožnjami s fizičnim napadom.” – Blaž Brumen Da Slovenija ni varna država in da smo še zelo daleč od tega, da bi ljudje postajali strpnejši, pretresljivo izkušnjo opisuje tudi Anemarija Planšek. “To so bili nestrpneži, ljudje, ki bi bili pripravljeni človeka ubiti, ker je drugačen. Iskreno, vedno sem mislila, da se te stvari dogajajo samo ljudem, ki so v krogih,

Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost? Kako pomembno je skupnostno upravljanje življenjskih virov pri prehodu v nizkoogljično družbo in zakaj je v boju proti podnebnim spremembam ključna solidarnost?V okviru konference Dovolj za vse, ki sta jo organizirali Umanotera in društvo za sonaraven razvoj Focus, je predstavnik evropske mreže za skupnostne pobude Robert Hall lokalne skupnosti označil za katalizatorje družbene, ekonomske in ekološke transformacije. “Predaleč smo šli v tem, da moramo vsi uresničiti svojo edinstvenost. Mislim, da je to mogoče le, če ob tem vidimo, da smo tudi del širše skupnosti. Posameznik se mora zavedati, da je del nečesa, kar je večje od njega.” – Robert Hall Trajnostne skupnosti skušajo doseči spremembe na lokalnem nivoju in to naj bi po besedah Halla imelo izjemen potencial. “Podnebne spremembe lahko naslovimo samo s spremembo načina živl

Starše enega od ljubljanskih vrtcev je presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati deset evrov, zanje pa bi skrbel zunanji ponudnik.Po uveljavitvi uredbe o varstvu podatkov GDPR so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Enotnih sistemskih rešitev ni. To pa lahko prinese tudi dodatne stroške za starše.Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj ugotavlja, da je ravnanje s fotografijami v vrtcih v zadnjem obdobju postalo velik problem. Toda ob uveljavitvi GDPR maja lani, so bili vrtci bolj ali manj prepuščeni sami sebi in so se organizirali vsak po svoje. “Ko je uredba stopila v veljavo, smo bili kar malo prestrašeni. Vsekakor bi potrebovali več navodil, več podpore.” – Janja Bogataj Starše ljubljanskega vrtca Najdihojca je letos presenetil obrazec za soglasje za nalaganje in hrambo fotografij otroka, za kar bi morali plačati dodatnih 10 evrov. Za fotografije otrok bi namreč skrbel zunanji ponudnik. Ravnateljica Andreja Škv

Teromoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Na ta vprašanja bodo odgovarjali Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljski aktivist Uroš Macerl in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.TEŠ išče izvajalca za izdelavo dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit Anhovo želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj veljajo drugačne mejne vrednosti? Termoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in naložbene dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit Anhovo želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Ta vprašanja smo

V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot so nam povedali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije. Katere regije v državi so še posebno ogrožene, kako lahko preverimo količino radona v svojem vsakdanjem okolju in kako naj ravnamo, če v prostorih izmerimo prevelike količine radona?Doktor Tomaž Šutej z Uprave za varstvo pred sevanji pojasnjuje, katere regije v državi radon še posebno ogroža, in kako naj ravnamo, če ga v prostorih izmerimo v prevelikih količinahV zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot je povedala vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu profesorica Vesna Zadnik, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu

Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in izgorevajo na plačah iz časa krize?Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Ali to že ogroža programe, v katere je vključeno 160.000 ljudi? Predsednica društva Projekt Človek Suzana Puntar opozarj

Oddaja Kje pa vas čevelj žuli je tokrat drugačna. O sprejemanju drugačnosti govorijo Ali R. Taha, migrant v Sloveniji, Miranda in Aljoša Škarper, par iz Prekmurja, kjer je Aljoša na invalidnem vozičku, Camilo Acosta Mendoza, Kolumbijec, ki je v Evropi postal klovn in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdraviti. O doživljanju drugačnosti govorijo migrant, par, v katerem je eden izmed partnerjev na vozičku, Kolumbijec, ki je postal klovn, in Svetlana Slapšak, ki meni, da bi nacionalizem morali zdravitiMedtem ko se je o prostovoljnih vaških stražah, ki v “rojstni deželi ameriške prve dame” patroljirajo vzdolž režilne žice s Hrvaško, razpisala celo ameriška tiskovna agencija, v “liberalni alpski državici, v kateri so bile vaške straže do zdaj nepojmljive”, kot so našo državo označili v AP, še niso povsem utihnili glasovi razuma. “Treba je razumeti, da je Slovenija majhna država, zato so Slovenci do nje nekoliko zaščitniški.” – Ali R. Taha Svetlana Slap

Zahteva Eko kroga, naj Salonit Anhovo umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira veliko vprašanj. Imajo pravico do interepretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Kje bi morale biti meje teh interpretacij in kje meje pritiskov na okoljske organizacije?Zahteva Salonit Anhovo, naj Eko kroga umakne študijo o sežiganju odpadkov v cementarnah, odpira več vprašanj. Imajo pravico do interpretacije okoljskih podatkov res samo pooblaščene ustanove? Salonit Anhovo zahteva umik študije o sežiganju odpadkov v cementarnah s spletne strani. Eko krog je želel zaščititi gostitelja in gostovanje prenesel drugam, tako da je še zmeraj dostopna. V Eko krogu opozarjajo, da njihov namen ni zaprtje tovarne, ampak izenačenje mejnih vrednosti emisij cementarn s sežigalnicami, učinkovitejši nadzor nad njihovim delovanjem ter večja transparentnost. “Ko se v medijih promovira sežiganje odpadkov, se enači sežiganje odpadkov v specializiranih sežigalnicah s sosežigom v cementarnah. Ko pa narediš prim