Jezikanje

Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.

September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?

Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.

Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."

Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.

Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?

Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.

Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …

Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.

Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?

Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?Ob neposredni ogroženosti takoj pokličite 113. Po pomoč se lahko obrnete tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo ali 24 ur na dan na zaupni SOS telefon, številka: 080 11 55. Pri poročanju je zelo pomembno, da se izogibamo izrazom, kot je ljubezen je morila ali skupaj v smrt, da razumemo nasilje v širokem družbenem kontekstu, ki ima dovoljenje, da se dogaja na tak specifičen način. Katja Zabukovec Kerin

V Jezikanju smo z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljico Nike Kunaver izštevali! - "Ko se s prijatelji skregam."- "Kaj pa odrasli, ko se skregajo, se gredo izštevanke?"- "Ne. Oni se do konca skregajo."- "Bi jim prišlo prav, da bi povedali izštevanko?"- "Ja. Pikica in Tonček sta lizala bonbonček …" Vrtčevski otrok o tem, kdaj uporabi izštevanko

Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!

Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?

Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.

So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka. Dr. Marko Snoj pojasnjuje, da imajo nekatere besede čudovito lastnost: imajo lahko več pomenov! Jezikoslovec komentira tudi mesni sir, pa mesno solato in riževo mleko.

Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.

Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov. "Naslednjič, ko boste slišali nekoga reči Horica, se spomnite, da za govorca drugega narečja to učinkuje enako, ko nekdo reče Lublana. Dejstvo je, da obe značilnosti nista knjižni. Je pa Lublana bolje sprejeta, saj se je v osrednjeslovenski regiji uveljavilo nenapisano pravilo, da enačimo bolj pokrajinski govor s knjižno pogovornim, kar je seveda narobe." Nina Pahor

Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.