Membranje

Dejstva o politiki in svetu so neizprosna. Tobačna podjetja so prikrivale študije o škodljivosti cigaret, zdaj enako počnejo veliki naftniki z globalnim segrevanjem. V en avtobus bi lahko stlačili 85 ljudi, ki imajo v lasti tri četrtine ZDA. Krivic je veliko, dobro jih poznamo, a kljub temu ostajamo pasivni.

Ben Goldacre je britanski zdravniški »geek« in kolumnist, ki ima nenavadno navado: natančno prebere klinične raziskave, s katerimi farmacevti dokazujejo učinkovitost novih zdravil. Enako natančno prebira tudi medijske zapise in opozarja na znanstvene neumnosti, ki jih objavljajo novinarji.

Nam google res kvari možgane in se zaradi nenehnih elektronskih motenj ne znamo več zbrati? Moralna panika je odveč, meni nizozemski zgodovinar knjige Adriaan van der Weel. Vendar internet, elektronske knjige in druge nove besedilne oblike niso čisto nedolžne.

V povprečnem desetminutnem pogovoru naj bi se zlagali dvakrat do trikrat, pravi socialni psiholog Robert Feldman. Nič čudnega, če verjamemo teoriji družbene inteligence, ki pravi, da so za največji preskok v razvoju možganov zaslužni prav medčloveški stiki, ki jih moramo za preživetje utrjevati z medsebojno komunikacijo.

V računalniškem časi milijoninka sekunde niti ni tako malo. To je dovolj časa za nakup in prodajo vrednostnega papirja ali tuje valute, pri kateri njegov zasluži milijoninko centa. Takšne transakcije lahko postavijo finančni imperij ali ga v nekaj trenutkih uničijo. Medtem, ko si pri frizerju urejate pričesko.

So tesnobneži samo preobčutljivi in razvajeni? So depresivci le premalo optimistični? Ali duševnim motnjam res podležejo samo šibki? Se jih je mogoče nalesti? Z duševnim zdravjem in boleznijo je še vedno povezanih veliko mitov, predsodkov, strahov in napačnih prepričanj.

»Tip, s katerim sem danes večerjala, je baraba«. »Noseča sem z Atimetom«. »Danes, 19. aprila, sem spekla kruh.« »Vse punce so nore na gladiatorja Glaciusa.« »Ljubiš Iris, a ona ti ne vrača ljubezni. Luzer!« Ti napisi bi se lahko danes znašli na zidovih facebooka. A so stari več tisočletij.

V drugem delu so se s knjigami pridružili še podkasterji, ki jih zaradi tehničnih in prostorskih omejitev nisva mogla povabiti v oddajo: Nataša Briški, Matej Praprotnik, Aljaž Pengov Bitenc, Nejc Žorga Dulmin, Uroš Miklavčič, Boštjan Nachbar, Marko Pirc, Izak košir in Domen Savič.

Kdo je pojedel Domačico? Je škatlo izpraznil Anže Tomič, ki ga je sestradala stota epizoda Apparatusa? Jo je odnesel Pižama, ko je oral petdeset odtenkov njive? Jo je do ničle odštel Slavko Jerič, ko je pripravljal številke ali je zadnji piškot prečrtala Nina Kožar, ko je prebirala novo knjigo?

Kako bodo roboti zavladali svetu? Avtorji filmov o Terminatorju pravijo, da nas bo pokorila umetna inteligenca s morilskimi roboti. Podobne predstave o prihodnosti imajo ustvarjalci filmske Matrice, zagovorniki singularnosti pa verjamejo, da nas bodo sile evolucije preselile v virtualni svet.