Noetova Banda

Odkar pluje človek, plujejo tudi živali. Mačke so po palubah lovile podgane, veliko mornarjev pa je prisegalo tudi na njihove napovedi neviht. Psi pa so bili pogosto najboljši prijatelji pomorščakov na dolgih plovbah. Na ladjah so plule tudi številne druge živali, od konjev in koz do ruskih medvedov. Zgodbe o živalskih pomorščakih bo z Noetovo bando delila Patricia Sullivan, ustanoviteljica Muzeja pomorskih domačih živali.Odkar pluje človek, plujejo tudi živali in Patricia Sullivan je našla številne zgodbe o živalskih pomorščakih, pa ne le tistih z Noetove barke. Sullivanova je leta 2006 zgodbe zbrala v virtualnem Muzeju pomorskih domačih živali. Ob pomoči prostovoljcev zbirko fotografij, zapisov, knjig in drugih dokumentov širi že deveto leto. Predvsem mačke in psi so bili pogosti člani posadk, bili so tako sodelavci kot ljubljenčki mornarjev. “V preteklosti so mačke uporabljali predvsem za lovljenje podgan. Pred njimi so varovale zaloge hrane, pa tudi vrvi, ki so jih podgane rade žvečile. Tudi pse so

Vedno več je ljudi, ki se ukvarjajo tudi s čmrlji. V Noetovi bandi pogovor z Danilom Bevkom.Čmrlj v enakem času kot čebela obišče trikrat toliko cvetovDanila Bevka je svet narave začel zanimati že veliko prej, preden je postal doktor biologije. Danes na Nacionalnem inštitutu za biologijo preučuje vpliv pesticidov na čebele, ekologijo čmrljev pa tudi uporabo divjih opraševalcev. Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Čmrlj v enakem času kot čebela obišče od dva do trikrat toliko cvetov. Še posebej če imate radi paradižnike, morate imeti radi tudi čmrlje. Divjim opraševalcem črmljem ponekod pravijo tudi čmrljice.

Noetova banda je bila namenjena podganam: večjim, škodljivim glodavcem z zelo dolgim repom. Tako podgane označujejo slovarji. V organizaciji APOPO bi tej predstavitvi dodali še mnoge druge, večinoma prezrte lastnosti podgan. Njihova inteligenca, hitra učljivost in odličen voh, pa so tiste, zaradi katerih so te živali heroji organizacije APOPO, saj z njihovo pomočjo odkrivajo mine in tuberkulozo. Kako podganam to uspe je razkrila Noetova banda.Podgana: večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom. Tako podgane označujejo slovarji. Dr. Tim Edwards iz belgijske nevladne organizacije APOPO bi tej predstavitvi dodal še druge, večinoma spregledane lastnosti podgan: “So zelo inteligentne živali. Če izberemo preprosto definicijo inteligence, kako hitro žival usvoji nove naloge oziroma vzpostavi vzročno-posledične povezave med dogodki, so podgane nedvomno ene od najpametnejših živali, kar jih poznamo.” Te inteligentne živali so heroji organizacije APOPO, saj z njihovim odličnim vohom odkrivajo mine. Podgan

Od kod pridejo telički? Seveda od krave in bika. A biki v zadevo niso vedno neposredno vpleteni. V Franciji si rejci pri iskanju najboljšega za svoje krave, oziroma pri iskanju njegovega semena, pomagajo s spletno stranjo trouverlebontaureau.com (najdi dobrega bika). Pri nas take spletne strani sicer ni, vseeno pa ima bikovska elita vsako leto svoj katalog. Že pred drugo svetovno vojno so pri nas začeli pridobivati seme bikov za umetno osemenjevanje krav. Namen je bil izboljšati populacijo in preprečiti širjenje kužnih bolezni. Osemenjevalni center Preska je star že več kot 50 let. Tam imajo približno 50 tistih najboljših bikov, ki pa verjetno oskrbujejo veliko več krav. Zato morajo ostati v dobri kondiciji in ne smejo postati zamaščeni, da ne izgubijo volje. O tem, kako poskočni so slovenski biki, v oddaji Noetova banda. Od kod pridejo telički? Seveda od krave in bika. A biki v zadevo niso vedno neposredno vpleteni. V Franciji si rejci pri iskanju najboljšega za svoje krave, oziroma pri iskanju njego

Svet živali je tudi svet, iz katerega se lahko naučimo marsikaj. In nekateri človeški arhitekti se že dolga leta navdušujejo nad malimi arhitekti v živalskem svetu. Kako lahko termiti, ki ne sodijo ravno med najinteligentnejša bitja, so veliki le nekaj milimetrov in povečini slepi, zgradijo tako velike in kompleksne strukture? In kakšen bi bil most, narejen iz pajkovih svil? Pajki namreč za svojo mrežo lahko izdelajo kar pet različnih vrst svile. Na Škotskem, v Glasgowu, smo poiskali profesorja, ki se že leta ukvarja prav z živalsko arhitekturo. Mike Hansell ob pajkih omeni tudi glodavce iz puščav južne Afrike, ki živijo v brlogu z več sto vhodi. Povedal nam bo tudi, zakaj noben drug vretenčar razen ljudi ne gradi pasti in zakaj človeku podobne opice tako slabo zgradijo svoja gnezda.Nekatere živali poskrbijo tudi za ogrevanje in celo za zračenje!Svet živali je tudi svet, iz katerega se lahko naučimo marsikaj. In nekateri človeški arhitekti se že dolga leta navdušujejo nad malimi arhitekti v živalskem svetu.

Prirodoslovni muzeji so namenjeni tudi hrambi primerkov živali, a nekatere je precej lažje ohranjati kot druge. Tak primer so metulji. Že fosilnih ostankov metuljev je dokaj malo, saj se je zaradi mehkega telesa ohranilo le malo primerkov. Posebno mesto jim namenijo tudi v muzejskih depojih, da jih ne pojedo muzejniki ali molji. Devetnajsto stoletje je bilo zlato obdobje raziskovanj in odprav v neznane predele sveta, iz katerih so številni zbiratelji prinesli tudi primerke tropskih metuljev. Eden pomembnejših zbirateljev je bil lord Lionel Walter Rothschild, čigar zbirka metuljev je obsegala 2.250.000 primerkov metuljev z vsega sveta. Prav posebej pisano zbirko metuljev imamo tudi pri nas v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Ogledate si jo lahko vse do 20. maja letos.

Ocene so različne, po nekaterih pa naj bi bilo na svetu od 12 pa vse do 100 milijonov živalskih vrst. A dejstvo je, da ne glede na njihovo število jih bo velika večina izumrla, preden bomo sploh vedeli za njihov obstoj. Zato se znanstveniki na različnih koncih sveta ukvarjajo s prav posebnimi bankami, v katere shranjujejo DNK vsaj za zdaj znanih vrst. Rusi so projekt univerze v Moskvi poimenovali kar Noetova barka. Najbolj znani “zamrznjeni živalski vrt” imajo v San Diegu, znana pa je tudi britanska Zamrznjena barka, Frozen ark. Trenutno imajo tam približno 48 000 vzorcev DNK, 5500 jih pripada bolj ali manj ogroženim vrstam. Pobudnik projekta, ki so ga začeli pred desetimi leti, je bil profesor evolucijske genetike Bryan Clark, zgodovina zamrznjene barke pa je povezana s polži z otokov francoske Polinezije. Več nam bo povedala žena pokojnega profesorja Clarka, Ann Clarke.

kozi zgodovino je človek razvil različne odnose do živali. Tudi simbolnega, pri katerem je bila žival znak pomembnih kolektivnih idej: političnih, magijskih, religioznih. V folklori in literaturi, še posebej pa v šegah in navadah ljudi lahko odkrivamo različna srečevanja med ljudmi in živalmi. Tako se v folklori ne samo pri nas, ampak tudi drugod, zelo pogosto pojavlja ptica. Lahko je svarilka, prerokinja, spremljevalka, pa tudi znanilka nečesa slabega. Ob pticah so pogoste živali še lisica, medved, volk, jelen. Prav posebno mesto pa ima v vseh kulturah kača, kot večno prerajanje iz smrti v življenje, uroboros, ali kot nekaj slabega. Še več nam je o živalski simboliki povedala doktorica Marjetka Golež Kaučič, predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki že vse od leta 1999 sistematično raziskuje vlogo živali v razmerju do ljudi in nasprotno v ljudski folklori, pesmih in pripovedih.Skozi zgodovino je človek razvil različne odnose do živali. Tudi simbolnega, pri katerem je bila žival znak pomembni

Če ste z dežele in bo vaša krava naslednje dni ostala brez mleka, kure pa brez jajc, lahko krivdo pripišete tudi sosedu, ki je svojemu mulcu spet kupil petarde. Petarde niso prepovedane kar tako. Poleg tega, da lahko povzročijo hude poškodbe, so tudi vzrok za stres in strah pri živalih in za njihov pobeg. Pes, ki je pod stresom le 20 minut na dan, potrebuje dva do tri dni, da spet pride k sebi. In čeprav nekaterim petardam rečemo pasje bombice, se jim prav gotovo ne reče tako zato, ker bi bile psom všeč. Zato v dneh, ko je zunaj kot na fronti, velja nekaj nasvetov tudi za lastnike psov. Eden je zagotovo ta, da imejte na sprehodu psa vedno na povodcu s trdno zategnjeno ovratnico, na kateri naj bodo vedno napisani kontaktni podatki lastnika. Psom, ki so običajno zunaj, pa te dni le privoščite bivanje v hiši. In kako na vprašanje Petarde odgovori Noetova banda? NE HVALA!

Na Gorenjskem se je ne prav dolgo nazaj začela zgodba o prvem zatočišču za rejne živali pri nas. Začelo se je s kokoško Koki, zdaj pa je tam že 30 živalskih ambasadorjev, ki govorijo namesto tistih, ki jih zaprte za zidovi ne moremo videti in slišati. Vse živali so tja prišle na podoben način; kokoške so iz reje v kletkah, petelin Srečko je bil nagrada na vaški veselici. Kot pravi idejni vodja zatočišča Ksenija Vesenjak Kutlačić, želijo urediti miroljubni in rehabilitacijski center za rejne živali, zatočišče za nekatere poškodovane in odpisane živali, da jim dajo priložnost, da pokažejo, kaj pravzaprav rejne živali so. Živimo v časih, ko to, da otroci mislijo, da so krave vijolične barve, ni daleč od resničnosti. Otroci, ki pridejo tja, prvič vidijo purana, prvič stisnejo kokoš in zato želijo postaviti center, kjer bodo tudi kmečke živali obravnavne enakovredne kot hišni ljubljenčki. Zatočišče Koki je na začetku poti in ravno zdaj iščejo večje posestvo, ki bo lahko sprejelo večji obisk pa tudi več živali. No,

Debelost ni le težava sodobnega človeka, ampak tudi njegovih hišnih ljubljenčkov. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v ZDA in Veliki Britaniji predebelih do 40 odstotkov psov in 35 odstotkov mačk, v Sloveniji pa točnih podatkov nimamo, vendar okvirne ocene kažejo, da ima preveliko telesno težo četrtina naših mačjih in pasjih spremljevalcev.

Tudi pri nas imamo register kopitarjev. Poleg tega pa tudi register govedi, drobnice, prašičev in čebelnjakov, od leta 2008 pa še Centralni register psov. Zgodovina tega sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko je pri nas nekaj ljudi umrlo zaradi stekline. Takrat so predpisali obvezno cepljenje psov, ob tem pa začeli tudi zbiranje podatkov o njih. Trenutno naj bi bilo pri nas približno 200 000 psov, od tega več kot polovica mešancev. Najpogostejša pasja imena so Reks, Medo, Piki ter Pika, Tara in Luna.

Veliko društev se pri nas ukvarja z zanimivimi rečmi. Med njimi je zagotovo tudi Društvo za domače raziskave. Eden izmed njihovih projektov je tudi Živali 1914-1918. Ob pomoči različnih virov so že pred leti zbrali podatke o počlovečeni vlogi živali na svetovnih frontah, predvsem soški. Golobi niso bili samo pismonoše, imeli so tudi vlogo nekakšnih prvih dronov, ko so z navezanim fotoaparatom fotografirali bojišče. Kresničke so vojakom služile za luč, izkoriščali so sluh, vid in vonj psov, jezdni konji pa so bili lahko tudi živi ščit. Ob živalih, ki so veljale za heroje, pa na fronti ni manjkalo tudi škodljivcev, podgan, vran, bolh in uši. Vojaki na fronti so imeli celo poseben prostor lavzatorium, osuševalnico, v kateri so vsak dan sušili ušive obleke. Prva svetovna vojna je posegla tudi v biotope številnih živalskih vrst in jim grozila z izumrtjem. Tak primer je soška postrv. O vojni in živalih, udeleženih v njej, tokrat v oddaji Noetova banda.

Noetova banda gre na pot s Frančkom, prvo slovensko črno štorkljo, ki jo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije spremljajo s pomočjo GPS telemetrije. Po uspešni gnezditvi v bližini reke Mure je Franček v začetku avgusta odletel proti Afriki. Kje je Franček danes, kam ga bo vodila pot in kakšni izzivi ga še čakajo, je povedala varstvena ornitologinja Katarina Denac.

Po morju plava kit, iz vode kaže…karkoli že kaže, bi bilo, vsaj ponekod bolje, da se niti ne prikaže. Čeprav že od leta 1986 nad komercialnim kitolovom velja moratorij, pa dovoljenega za znanstvene namene, vsaj na Japonskem, interpretirajo po svoje. Tam na nekaterih koncih sezono kitolova odprejo prav z razkosavanjem in uživanjem kitovine. Ponekod po svetu že obstajajo zavetišča za kite. V Avstraliji so pred dvema letoma ustanovili največji morski naravni park na svetu, tudi zaradi zaščite sinjega kita. Ta je s svojimi 30 metri in 160 tonami tudi največja žival na svetu. Pa ne samo kitolov, kite ogroža tudi onesnaženje morja ter trki z velikimi ladjami.

Je žival in je priimek, a žival je pogostejša od priimka. Čeprav so pri nas invazije kobilic redke, pa so znani primeri iz začetka 20. stoletja, ko so na kraških pašnikih otroci skupaj z učitelji v organiziranih akcijah pobirali kobilice in teh je bilo za nekaj vagonov. Vrst na naših travnikih je približno 175, na svetu približno 30 000. 97 vrst in dve podvrsti sta v objektiv in v zvočno napravo ujela Stanislav Gomboc in Blaž Šegula, avtorja knjige Pojoče kobilice Slovenije. In če je za vas kobilica le tista skakajoča žival na travniku, boste v knjigi prebrali, da med kobilice sodijo tudi muren, čriček in celo bramor. Morda jih ne marate, ko priskakljajo v vašo bližino, dejstvo pa je, da če bi človek lahko skočil tako daleč in visoko, kot skoči kobilica, bi lahko preskočil hišo.

Na cesti niso divji samo vozniki, vsake toliko nanje zaidejo tudi divje živali. Pravzaprav je statistika visoka. Pri nas vsak dan v povprečju več kot 20 osebkov srnjadi izgubi življenje na cestah in po velikosti države je Slovenija v vrhu tudi te lestvice. Pod kolesi pa se znajde tudi jelenjad, divji prašiči in včasih celo medved. Čeprav je Slovenija država, ki ima avtoceste ograjene, pa so tudi primeri, ko poročamo o živali, ki je zašla nanjo. Da bi bilo takih primerov čim manj, tudi pri nas ob ceste nameščajo odvračalna sredstva. Zvokovna, svetlobna in taka, ki živalim smrdijo, a vseeno se zgodi. In ko se, nikar s srno v prtljažnik, ker je prvič to kaznivo in drugič, ker so lahko posledice poznajo tudi na vašem zdravju. Prava številka je v takih primerih 112.

Čeprav bomo govorili o ličarjih in lesarjih, ne bomo šli nazaj v srednjo šolo. Pač pa po informacije o tem, kaj so zalubniki oziroma podlubniki, h katerim sodi tudi lubadar. Pred letom 2003, ko je bilo leto izjemne suše, so od vojne dalje zaznali najhujši napad podlubnikov – posekanih je bilo 200 tisoč kubičnih metrov lesa. Od leta 2003 do 2005 pa je število zaradi napada lubadarja naraslo na 750 tisoč kubičnih metrov posekanega drevja. Hrošček – samček v les izvrta luknje, privabi samičke in te potem vrtajo naprej materinske rove in odlagajo svoja jajčeca. S tem drevesu prekinejo pretok hranilnih snovi in vode. In tako ti mali hroščki, ki so veliki od enega milimetra do osem milimetrov, uničijo velika drevesa. O zaščiti, aktualnih podatkih in tem, čemu služijo tiste črne škatle, ki so obešene po naših gozdovih, nam bo razložil Jošt Jakša, generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

V zgodovini zračnega prometa najdemo različne vzroke za zasilne pristanke letal. Od preveč popitih kozarcev in posledično opitih potnikov do udarca strele v letalo. Razlog za pristanek pa so včasih tudi živali. V Avstraliji so imeli primer, ko je morala letalska družba odpovedati let, potem ko so tik pred vzletom na letalu v omarici z zdravniškimi pripomočki odkrili pet mladih podgan. No, taki dogodki so redki, pogostejši so tisti z pticami. Znan je primer, ko je moral pilot pristati na reki Hudson, ker se je jata gosi zapletla v motorje letala. Čeprav o letališčih večinoma razmišljamo predvsem kot o krajih, od koder gremo in kamor priletimo, pa so to tudi naravni življenjski prostor mnogim pticam. Največ trkov se zgodi prav ob pristajanju in vzletanju in zato imajo na letališčih prav posebne službe, ki skrbijo za ta problem. Kako se s tem spopada brniška služba za upravljanje in nadzor letališča, tokrat v Noetovi bandi.

Rusija je pred časom v vesolje poleg miši in gekonov poslala tudi 20 polžev. Orjaški afriški polži pa so postali uspešnica med hišnimi ljubljenčki na Hrvaškem, prvi vzgojitelj je prve nabavil prav v Sloveniji. Polže in školjke z vsega sveta zbira biolog Jan Simič. Najprej jih je začel nabirati na obalah slovenskega in Jadranskega morja potem še zbirati in rezultat 25-letnega nabiralništva si lahko ogledate v na novo odprtem muzeju. Muzej Čarobni svet školjk v Piranu je izjemen in edinstven. Ima približno 4000 primerkov školjk in polžev vseh morij in celin sveta. Čeprav je 99 odstotkov vrst izumrlo, naj bi jih bilo danes nekje 200 000 vrst mehkužcev. Kot pravi Jan Simič: »Kakšni morski psi, ali levi - polži in školjke so šele zanimivi!« Med njimi najdemo prave predatorje s sulicami, pa polže, ki so bili nekdaj celo plačilno sredstvo. Vse to in še veliko več v piranskem muzeju Čarobni svet školjk.