Jutranja Kronika

Svetovni voditelji, ki so zbrani v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, pozivajo k umiritvi razmer med Izraelom in gibanjem Hezbolah v Libanonu. Združene države Amerike, Evropska unija ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so pozno sinoči objavili skupni poziv k 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Kot so zapisali, razmere tam predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širši regionalni konflikt. Druge teme: - Bo že danes znana usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stiojmenove Duh? Pred jutrišnjo interpelacijo se ugiba o njenem morebitnem odstopu. - Vlada bo predvidoma potrjevala predlog proračunov za prihodnji dve leti in obravnavala predlog novega plačnega zakona. - V Novi Gorici so se začeli 34-ti Dnevi evropske kulturne dediščine, na katerih je letos v ospredju dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

V Libanonu je še naprej nemirno. Po silovitih izraelskih napadih civilisti množično zapuščajo jug države. V dveh dneh spopadov je bilo ubitih skoraj 600 ljudi, več kot dva tisoč je ranjenih. Izraelske sile so ponoči večkrat napadle tudi Bejrut, kamor so se umaknili ključni pripadniki skrajnega gibanja Hezbolah. To je potrdilo, da je bil v včerajšnjem napadu ubit poveljnik raketnih sil. Medtem so se sirene prvič po zaostritvi na severni meji oglasile tudi v Tel Avivu in v celotnem osrednjem Izraelu. Protiletalska obramba je nad Golansko planoto sestrelila brezpilotni letalnik, za napad je odgovorna iraška šiitska milica, povezana z Iranom. V oddaji tudi: - Premier Golob v varnostnem svetu Združenih narodov opozoril, da bi ruska zmaga v Ukrajini ogrozila ves svet. - Sindikati javnega sektorja in vlada popoldne podpisujejo izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga novega plačnega zakona. - Najboljšo kratko zgodbo natečaja našega tretjega programa za nagrado lastovka spisal Aleš Berger.

V Libanonu razmere ostajajo napete. Izraelska vojska je v minulih 24-ih urah obstreljevala tisoč 600 tarč; večinoma na jugu Libanona, pa tudi v dolini Beka, ki velja za trdnjavo Hezbolaha. Ciljno usmerjen je bil tudi napad na Bejrut, tarča je bil poveljnik južne fronte skrajnega gibanja, Ali Karake, a je napad preživel. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih ubitih skoraj 500 ljudi, med njimi 35 otrok, več kot tisoč 600 je ranjenih. V Izraelu so razglasili izredne razmere. Vse državljane so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih. Druge teme: - Začetek splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov v senci dogajanja na Bližnjem vzhodu. - Sindikati javnega sektorja in vlada uskladili besedilo novega plačnega zakona, podpisali ga bodo jutri. - Opolnoči so se pocenila pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, cenejše tudi kurilno olje.

Premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost. Med drugim je omenil pomen vodne diplomacije, ki povezuje različne tehnologije pri spremljanju vodnega kroga. Svetovne voditelje je povabil k oblikovanju mednarodnega partnerstva s ciljem, da ljudem omogočijo dostop do čiste, trajnostne in varne vode. Prepričan je, da je to edina pot, če se želimo zares spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Drugi poudarki: - Državni zbor začenja septembrsko sejo, osrednja točka interpelacija zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. - Na volitvah v deželni zbor nemške dežele Brandenburg tesna zmaga Socialnih demokratov pred desno stranko Alternativa za Nemčijo. - Belgijec Evenepoel na svetovnem kolesarskem prvenstvu ubranil naslov v vožnji na čas, Roglič 12.

Libanonsko skrajno gibanje Hezbolah je okrepilo napade na Izrael. Kot sporoča, je ponoči raktiralo oporišče izraelskih zračnih sil jugovzhodno od Hajfe. Izrael trdi, da je vse rakete prestregel in da smrtnih žrtev ni bilo. V napadih na obmejnem območju je bilo sicer ranjenih več ljudi. Šole in javne ustanove ostajajo danes zaprte. Na skrajnem jugu države pa je sestrelil brezpilotni letalnik. Medtem je nemirno tudi na Zahodnem bregu. Izraelske sile so sredi noči vdrle v dopisništvo Al Jazeere v Ramali in ga za 45 dni tudi zaprle. V oddaji tudi: - Na nemških deželnih volitvah v Brandenburgu se zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo. - V Portorožu bo potekala osrednja slovesnost ob koncu tradicionalnega srečanja nekdanjih internirank. - V Črni na Koroškem dobrodelna dražba za prizadete v lanskih poplavah.

Razmere na Bližnjem vzhodu so vse bolj napete. Libanonsko gibanje Hezbolah je sinoči potrdilo, da je bil v včerajšnjem izraelskem napadu na Bejrut med drugim ubit visoki poveljnik omenjenega šiitskega gibanja Ibrahim Akil. V napadu je bilo sicer skupno ubitih najmanj 14 ljudi. O množičnih eksplozijah komunikacijskih naprav, ki so v torek in sredo prizadele Libanon in katerih tarče so bili pripadniki Hezbolaha, je sinoči razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Misija Svetovne organizacije v Libanonu je odgovornost na napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 37 ljudi, ranjenih pa več kot 3 tisoč 400, pripisala Izraelu. Označila ga je za teroristično dejanje, saj je bilo veliko žrtev med civilisti. Varnostni svet - zasedanje je vodil slovenski veleposlanik Samuel Žbogar - je strani pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatskim prizadevanjem za rešitev krize. Druge teme: - Slovenija na pomoč državam, ki jih je prizadel ciklon Boris. - Pozivi k vključujoči družbi v ospredju dogajanja ob mednarodnem dnevu

Vlada in sindikati javnega sektorja so vse bliže dogovoru o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. Kot kaže po sinočnjih pogajanjih, bi se to poglavje lahko končalo prihodnji teden. Ostali poudarki oddaje: - Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: Tudi koncesionarji bodo morali delati v dežurni službi. - Izrael izvedel najintenzivnejše letalske napade na Libanon v zadnjem letu; med zadetimi cilji naj bi bilo 100 raketometov Hezbolaha. - Končan prvi krog nogometne lige prvakov; zmago Atletica proti Leipzigu zaznamovala Šeško in Oblak.

Odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije je sinoči po skoraj 5-ih urah razprave z devetimi glasovi ZA in petimi PROTI odobril kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko; predvidoma danes jo bo uradno potrdila vlada. Marta Kos je v uvodni predstavitvi povedala, da je resor za širitev Unije, ki ga bo vodila, pomemben tako za Slovenijo kot Evropsko komisijo. Opozicijski poslanci so ji očitali pomanjkanje političnih izkušenj, nenačelnost, pro-ruska stališča in sodelovanje z nekdanjo službo državne varnosti. V oddajo tudi: - V Libanonu po eksplozijah pozivnikov še eksplozije radijskih postaj pripadnikov gibanja Hezbolah - Generalna skupščina ZN z nezavezujočo resolucijo za končanje izraelske zasedbe palestinskih ozemelj - Dobitnica letošnje Rožančeve nagrade za esejistiko Helena Koder z zbirko Krošnja z neznanimi sadeži

Slovenija bo danes vendarle končala ponovljeni postopek imenovanja svoje komisarske kandidatke, saj bo pristojni parlamentarni odbor pozno popoldne na nujni seji podal nezavezujoče mnenje o Marti Kos. Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila svojo komisarsko ekipo, so zdaj na vrsti evropski poslanci, ki bodo opravili zaslišanja vseh kandidatov. Če bo Marta Kos uspešno prestala še sito v Evropskem parlamentu, bo v prihodnji Komisiji pristojna za širitev Unije. Druge teme: - Nov pretres na Bližnjem vzhodu. V Libanonu ob eksplozijah pozivnikov pripadnikov Hezbolaha najmanj 11 mrtvih. Hezbolah krivi Izrael. - Kaj čaka nova ministra? Borut Sajovic bo prevzel obrambni resor, Vinko Logaj pa ministrstvo za izobraževanje. - Začetek sejma MOS v Celju. Na podjetniškem forumu tudi o padcu konkurenčnosti in pomanjkanju delavcev.

Delovna skupina za nov plačni zakon v javnem sektorju se je prav zdaj lotila nadaljevanja pogajanj. Predstavnikom vlade in sindikatov javnega sektorja namreč včeraj ni uspelo uskladiti vseh odprtih členov plačnega zakona. Odprta ostajajo ključna vprašanja, pravijo sindikati.Pogajalci pričakovano tudi tokrat niso razkrili vsebine, so pa izrazili upanje, da bodo do sredine prihodnjega tedna našli skupni jezik in omogočili podpis izjave o usklajenosti. V oddaji pa tudi o tem: - Premier Golob namignil, da bi Sloveniji po zamenjavi komisarksega kandidata lahko pripadel resor za širitev Unije - Vojna iz Gaze se bo, kot kaže, občutneje razširila na Libanon, Izrael želi vrniti obmejne prebivalce - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravstvene ustanove odpirajo vrata. Tokratna tema: napake v diagnostiki

To ni samo praznik Primorcev, temveč vse Slovenije, je v slovesnem govoru na osrednji prireditvi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Vipavi včeraj dejal premier Robert Golob. Spomnil je na grozote fašizma, ki pa je v Primorcih prebudil upor proti ideologiji sovraštva. V oddaji tudi: - Nemčija zaradi migracij zapira svoje kopenske meje - Nov poskus atentata na Donalda Trumpa - Začenja se Evropski teden mobilnosti

Danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo 15-ega septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Na popoldanski slovesnosti bo imel nagovor predsednik vlade Robert Golob, udeležila se jo bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Na ulicah Tel Aviva sinoči več kot miljon protestnikov. Zahtevali dogovor o izpustitvi talcev v Gazi. - Več držav srednje Evrope v primežu poplav: uničenih na tisoče domov, terjale tudi smrtne žrtve. - Hitri vlak iz Gorice v šestih urah do Rima, v osmih do Neaplja. Italija želi hitri vlak pripeljati tudi do Ljubljane.

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta sta dva zakonska predloga iz zdravstvenega resorja dobila zeleno luč socialnih partnerjev. Predlog zakona o pozabi so potrdili soglasno, o upravljanju kakovosti v zdravstvu pa ga je delojemalska stran potrdila, delodajalci pa so se vzdržali. Zdaj sta oba nared, da ju potrdi tudi vlada, morda že prihodnji teden. Druge teme: - Ameriško-britanski pogovori brez odločitve o dovoljenju Ukrajini za uporabo zahodnih raket dolgega dosega. - Zaostrovanje na severu Izraela: Hezbolah izstrelil več raket, območje zajeli požari. - Na Kraškem robu z novim centrom za obiskovalce povezali tudi lokalne ponudnike.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Agencija za okolje je zaradi možnosti obilnih padavin izdala oranžno opozorilo za vso državo do jutri zjutraj. Nevihte z nalivi in močnimi sunki vetra so bile ponoči predvsem na Primorskem, burno vremensko dogajanje pa se bo nadaljevalo ves dan. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V ospredju koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju do zdaj opravljeno delo in rešitve za zdravstvo - Združeni narodi kritični do novih izraelskih napadov na domnevno varna begunska taborišča v Gazi - Nasprotovanje kopanju litija v Srbiji združilo opozicijo, projektu nasprotuje več kot polovica prebivalcev - Termoelektrarna Šoštanj bo po stečaju prvega januarja postala javna služba, Šaleška dolina v skrbeh

Končalo se je prvo - in verjetno edino - televizijsko soočenje kandidatov za predsednika Združenih držav Amerike. Kamala Harris in Donald Trump sta svoji viziji Amerike predstavila v državnem ustavnem centru v FiladelfijI. Njuna razprava je bila ostra in kljub že pregovorni Trumpovi neustavljivosti umirjena. Trump je sicer govoril nekoliko dlje kot Harrisova, a je bila ta agresivnejša in je več časa namenila napadom na tekmeca. Druge teme: - Poljska trdi, da nemška uvedba nadzora na kopenskih mejah pomeni konec schengena. - Razdelitev resorjev nove Evropske komisije: kdo bo dobil najpomembnejše? - Slovenija želi z davčnimi olajšavami privabiti tujo in izseljeno delovno silo.

Po odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja bo vlada skušala predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prepričati z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico v Nemčiji in Švici, tudi podpredsednico Gibanja Svoboda, dokler se niso njihove politične poti razšle. Ko bo Marta Kos postala uradna kandidatka, bo izpolnjevala vsaj eno od meril, ki jih Ursula von der Layen pričakuje od komisarskih kandidatov - izkušnje na visoki politični funkciji v vladi ali vsaj diplomaciji oziroma v evropskih institucijah. Druge teme: - Nemčija od ponedeljka uvaja začasen nadzor na vseh kopenskih mejah. - Ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki nad Moskvo terjal tudi smrtno žrtev. - Trije zadetki Benjamina Šeška v mrežo kazahstanske nogometne reprezentance za skok Slovenije na prvo mesto v njeni skupini lige narodov.

Velika Britanija, Francija, Španija in Slovenija je četverica, katere kolesarji so v eni sezoni zmagali na vseh treh največjih dirkah. Potem ko je Tadej Pogačar osvojil Giro in Tour, je Primož Roglič sinoči Vuelto. To je bila njegova četrta zmaga na španski pentlji, s čimer je tudi izenačil rekord. V oddaji tudi o tem: - Vlada bo sporočila novo ime kandidata oziroma kandidatke za evropskega komisarja. Neuradno se omenja Tanjo Fajon, Marto Kos in Marjeto Jager. - Nato incidente z domnevnimi ruskimi droni, ki so konec tedna preleteli latvijski in romunski zračni prostor, označil za neodgovorne in nevarne. - V včerajšnjem streljanju v romskem naselju Šmihél ranjeni otrok ni v smrtni nevarnosti. 51-letni osumljenec je v pridržanju.

Kolesarski as Primož Roglič je zelo blizu novemu uspehu, popoldne lahko znova postane kralj dirke po Španiji. Danes namreč kolesarje čaka še zadnja etapa, vožnja na čas. Kljub temu, da ima 34-letnik pred najbližjim zasledovalcem, Avstralcem Benom O'Connerjem, dve minuti in dve sekundi prednosti, ostaja previden. Drugi poudarki oddaje: - V Izraelu vse večji protesti za premirje v Gazi in izpustitev talcev. - Zahodni obveščevalci kritični do delovanja Irana in Kitajske. - V središču Kamnika danes povorka narodnih noš.

Tomaž Vesel je umaknil svojo kandidaturo za položaj evropskega komisarja. Kot je pojasnil, imata s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen različne poglede na delovanje prihodnje sestave Evropske komisije. Vlada bo o novem predlogu kandidatke oziroma kandidata odločala v ponedeljek. Predsednica Komisije naj bi od Slovenije pričakovala ime kandidatke. V Jutranji kroniki tudi: - V Franciji danes protesti levice proti novi vladi in predsedniku Macronu. - Nastaja slovenska umetna inteligenca. Kdo bo odločal o njej? - Na prvi tekmi lige narodov naši nogometaši remizirali z Avstrijci