Sopotnik

Raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS. Danijela Brečko, ki je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, v vsaki krizi išče nove priložnosti. Zato vsem svetuje, da je zdaj čas, da se poglobimo vase in razmislimo, kje smo ga lomili, ali premislimo, kaj moramo spremeniti, da bo prihodnost drugačna od sedanjosti. Da imamo dobro energijo, moramo skrbeti za štiri področja našega delovanja: za telo, ki je naša lupina, naš um, da imamo dovolj miselnih izzivov in so naši možgani vedno dejavni, čustveno higieno ter psihično sfero. To pomeni, da takrat bolj skrbimo zase in imamo bolj izdelano podobo o sebi. Danijela Brečko    

Docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti. Najbolj me skrbi, da vlada izkorišča hipne razmere tako, da vzpostavlja nenavadne ukrepe in nadzor, ukinja institucije, ki bi morale biti neodvisne. Zato si resnično želim, da bi bili bolj aktivni državljani. Da nismo samo na Facebooku ali Twitterju ter čakamo, kaj se bo zgodilo. Če je kdaj čas za aktivacijo, je to zdaj.Emilija Stojmenova Duh Emilijo Stojmenovo Duh ne preseneča, da veliko ljudi ne zaupa stroki. Razlog pa delno vidi v vladi: "Ta postavlja na položaje ljudi, ki jim niti strokovnjaki ne zaupajo, kaj šele splošna javnost. Zelo je nevarno, če stroki in znanosti ne zaupamo."

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19. Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij. Lepo je, da v vsaki državi stroka pove svoje, ampak nekatere odločitve niso osredotočene samo na stroko, to je normalno. Politika je tista, ki vidi celoten vidik in se na podlagi tega odloči, kaj bo storila. In to komunikacijo morajo ljudje razumeti kot samosvojo, drugače strokovnjakom ne bodo zaupali. Mario Fafangel poudarja, da ne bomo ničesar dosegli, če bomo le gledali sezname, kaj lahko počnemo in česa ne smemo. Pomembno nam je samo, kaj vlada zameji ali sprosti. In to je čista antiteza. Bolje bi bilo, da premislimo, kako se bomo vedli drug do drugega, in to dolgoročno.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika. Petra Lesjak Tušek je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz koroške regije, danes deluje kot urednica in novinarka pri časniku Večer ter opravlja delo predsednice Društva novinarjev Slovenije. Od nekdaj rada prisluhnem ljudem in opažam, da se mi tudi oni radi odprejo, čeprav so to neznanci. Nikoli ne dajem vtisa, da bi jih zasliševala ali kar koli od njih pričakovala, ampak se raje prepustim toku pogovora. Novinar mora imeti empatijo, pa tudi držo, da ne daje občutka vzvišenosti, kot da stoji nad problemom. Petra Lesjak Tušek  

Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih. 20. junija sem po štirih mesecih spet stopila na oder in imela sem takšno tremo, da se mi je pri prvi pesmi tako tresel glas, da me je mož vprašal, kakšen vibrato pa je to. Sem povedala, da ni vibrato, ampak tremato. Irena Yebuah Tiran pravi, da so občutki, ko glasbeniki zdaj, po več mesecih prepovedi koncertiranja, stopijo na oder, precej bolj intenzivni kot pred tem. Za opero še vedno velja, pravi Irena, da je to zategnjena glasba, predvsem pa neposlušljiva drugje kot na odrih. Besedila v skladbah so zelo pomembna, dodaja, predvsem pa morajo biti zapeta razločno, saj želi slišati vse konce in predpone: "Če imamo besedila, jih moramo razumeti."   

Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji. Karantena nam je dala veliko časa. Najprej sem ga preganjal z maničnim čiščenjem stanovanja in balkona, potem sem pa enostavno sprejel to praznino. In ko sprejmeš praznino, ugotoviš, da imaš v sebi toliko neprežvečenih stvari. V knjigi je na nekem mestu zapisal, da so korenine za drevesa, krila za ptice, on ima pa noge, zato mora hoditi, spoznal je tudi, da je najboljša izbira, da se stvarem enostavno prepusti in jih ne izbira.  Rim je zelo lep, ko je prazen. V primerjavi z Milanom, ki je strašljiv. Rim je poln energije, ki so jo ljudje prinesli od povsod, ta energija se je prilepila na zidove.

Gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira. Njegovo delo je odvisno predvsem od sezone, pravi, zato dohodka zdaj ni in ga verjetno tudi poleti ne bo. Resda mu njegova vsestranskost daje več možnosti za kruh, a je treba te težave, pojasnjuje Jure Ivanušič, vendarle reševati sistemsko. “In če servis ne deluje, je treba zamenjati serviserja,” poudarja razočaran nad nejasnim odnosom kulturnega ministrstva do pravzaprav svojih ljudi, za katere mora skrbeti. Sami se moramo boriti za svojo pravico, ministrstvo pa ne pokaže niti dobre volje za reševanje težav, ki jih je prinesel ta čas. Te dni Jure Ivanušič po naročilu RTV Slovenija ustvarja scenarij za igran dokumentarec o Slovencih in Beethovnu. Beethoven je pravzaprav zaradi svoje gluhote živel v karanteni ves čas, a je kljub osebnim stiskam  uspel ustvariti mojstrovine, ki ne bodo nikoli presežene.

Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu. Njeno zadnje delo letos je bila opera Marpurgi po motivih istoimenskega romana Zlate Vokač Medic, ki jo je pisala in urejala še januarja. V mariborski operi so že potekale intenzivne vaje, premiera je bila predvidena v začetku aprila, potem pa je vse obstalo. In potem je prišel mir pa je naslov skladbe za trobilni trio, ki jo je začela pisati teden dni po začetku epidemije. V teh tednih nimam energije za močno in energično, ampak za tiho in mirno glasbo. Zven tega časa se mi poraja in preliva na papir.

Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme. Mladinska literatura postaja področje, na katerem marsikdaj trčijo stroka na eni ter starši in kdaj tudi knjižničarji na drugi strani, ugotavlja pisateljica Janja Vidmar, avtorica številnih, po večini mladinskih del. Del javnosti je nazadnje vznemirilo njeno delo Elvis Škorc, genialni štor, ki so ga lani izbrali pri nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo kot spodbudo mladim za branje. Mlade bralce, ki kar naprej ‘visijo’ na spletu in so jim dostopne vsebine, ob katerih se kdaj zares lahko primemo za glavo, je težko pritegniti s knjigo. Pravljične vsebine in leporečenje jih absolutno ne zanimajo, zato knjige, ki bi mlade pritegnila z jezikom, vsebino in junakom, ni zlahka napisati.

Doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha. Na poti je bil petnajst let, nato pa ga je pandemija zadržala v Sloveniji in ga nagovorila z drugačnim vsakdanjikom. V Loški dolini sem si naredil rezidenco, kjer lahko ustvarjam in kjer bom gostil umetnike. Umetnost, ki je še vedno preveč oddaljena od svoje osnovne vloge, želim povezati z vsakdanjikom in računam, da bom s Teatrom Matita zagnal alternativno lutkovno sceno. Če ne prej, začnemo v sodelovanju z ljubljanskim lutkovnim gledališčem oktobra letos.

Sopranistka, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih. Tudi sopranistki, ki živi v Nemčiji, je pandemija prekrižala načrte in jo zadržala v domači Sloveniji. Prepričana je, da se stvari ne bodo tako zlahka vrnile v stare tirnice. Videla sem posnetek koncerta, ko so se nastopi še odvijali pred praznimi dvoranami. Odpela se je čudovita arija in potem je nastopila tišina. Nobenega aplavza in občutek je bil tako prazen, tako čuden, da je bilo že zastašujoče.

Ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši. Razmere, v katerih smo se znašli, povzročajo stisko tudi ljudem, ki jim gre razmeroma dobro, ki imajo streho nad glavo in na voljo vso tehnologijo, ugotavlja ilustrator, stripar in karikaturist Ciril Horjak. Vojna proti koroni je zdaj po enem mesecu enostavnejša kot konflikt, ki nas čaka. V tej novi realnosti bomo državljani zagotovo morali imeti aktivno držo in se zelo potruditi, da bomo ohranili svoboščine, zasebnost …

O predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma Marko Mandić je Kaligula v istoimenski drami v režiji Vita Tauferja ter berač in spovednik v predstavi V Damask, ki jo je režiral Aleksandar Popovski: “Gledalci ljubljanske drame so predstavi zelo dobro sprejeli, verjamem, da ju bodo tudi gledalci spletne Drame.” Dramo Kaligula si boste lahko na YouTubovem kanalu Drame ogledali v petek in soboto (17. in 18. april), predstavo V Damask pa v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. april). Zagotovo lahko potegnemo marsikatero vzporednico z današnjim časom. Predstava Kaligula, prepričan sem, nagovarja enako kot sedem let po premieri.

S pisateljico o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina. Življenje pisateljice in ekološke kmetovalke Nataše Kramberger je razpeto med Jurovskim dolom, Berlinom in Milanom. Kako pa ustvarja in kaj njene misli zaposluje te dni? Kot človeštvo, se mi zdi, verjamemo, da lahko nadziramo vse. A vsega, tako kot v kmetijstvu, ne moreš nadzorovati. V vsakem procesu sodeluje cela množica vidnih in nevidnih organizmov, za katere sploh ne veš, da obstajajo in ki ti lahko zagodejo, ko najmanj misliš. Proti temu se ne moreš boriti z vse večjim nadzorom. Tudi čedalje večji traktorji, mehanizacija ne pomagajo, če nismo pripravljeni sprejeti dejstva, da moramo sodelovati. Z živim in neživim svetom, ki nas obdaja, v katerem živimo in katerega del smo.

V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe. Kultura ni iz danes na jutri, to so stvari, ki bodo ostale z nami in bodo ohranjale našo človečnost in človeškost.  

Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo. Tone Hočevar je bil dolgoletni dopisnik RTV Slovenija in časopisa Delo, med osamosvojitvijo pa je vodil tudi Dnevnik na TV Slovenija. Zdaj pravi, da ne vidi vzporednic s tisimi časi, čeprav so nekateri politični akterji isti. Takrat smo videli svetlobo na koncu predora. Zdaj je še ne vidimo.

Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev. Empatija mora biti prirojena, ne da se je privzgojiti. Če je nimaš, se jo da pridobiti z izobraževanjem, vendar nikoli ne bo tista prava, primarna. Zato je pomembno, s kom imaš otroke in kakšni so tvoji starši.

Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev. Bolj kot je človek vešč pisanja, bolj je odprt za popravke. In obratno. Slabše kot je njegovo pisanje, bolj se upira kakršnikoli spremembi. Aleksandra Kocmut obožuje knjige. Če so zares dobre, pravi, jih bere tudi po dvanajst ur skupaj. Pogrešam knjige, ki imajo posebno vabljivost.  To so tiste knjige, ki v tebi vzbudijo najgloblje vzgibe strahu in nagona.

Pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem. V Sloveniji živi več kot polovico življenja. Novinarstvo je študirala v Sarajevu, diplomirala pa je v Ljubljani, kamor jo je pripeljala vojna v Bosni. Želja po znanju jezikov ni tako samoumevna. Več znaš, več veljaš. Znanje jezikov je bogastvo. Vsa vrata so ti odprta. Cel svet. Prihaja iz Odžaka, majhnega mesta na severu Bosne in Hercegovine, ki je dve uri oddaljen od Sarajeva, Beograda in Zagreba. Zdaj živi v Sloveniji. V Bosni me kličejo Majda, v Sloveniji sem pa Maida, saj me tako lahko razlikujejo od slovenskih Majd. Tradicionalna glasba Balkana, predvsem bosanske sevdalinke, ki jo izvaja skupina Taman, dvigne na noge vsakogar, tudi Slovence, pravi Maida. V nekdanji Jugoslaviji tovrstna glasba Slovencev ni nagovarjala, ker niso razlikovali med “kafansko” in ljudsko glasbo. Zadnji dve leti je bila tudi svetovalka delavcem migrantov in beguncev. Ne razumem, zakaj se človek ne more niti za kratek čas postaviti v kožo d

Arhitektka, ki s svojim domiselnim pristopom šivanja ustvarja slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci. Slon Stane je na Hrvaškem poimenovan kot Stanko, na nemško govorečem območju ga poznajo pod imenom Teodor Elephant, na angleškem trgu je Stand Elephant, v Aziji pa je slonu ime Bo-an. Tekstilnih ilustracij je po svetu zelo malo, dodaja Manica. Verjetno je ravno to razlog, da so moje knjige tako zanimive v tujini. Zaradi drugačnih ilustracij.