Sopotnik

Prvakinja ljubljanske Drame s svojo karizmatično igralsko prezenco ustvarja nepozabne vloge, igri se posveča tudi kot režiserka ter profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Igralec vedno stremi k vlogam, s katerimi bi lahko pokazal deviantne stvari, ki se človeku v življenju za hip dogodijo. Sam pri sebi začutiš, da bi lahko v sebi nosil nekaj, kar sploh ne poznaš. Igralci lahko tudi manipulirajo z občinstvom. Dober primer je aplavz: "Mi vam ga položimo v dlani." Po besedah Nataše Barbare Gračner je njen poklic najlepši takrat, ko ima ob sebi človeka, ki zna ustvarjati zgodbo, ne da je vsak na svojem bregu in igrata po načelu pokaži, kaj znaš. Trenutno živimo tako površno zaradi vseh informacij, ki jih dobivamo z leve in desne. Preveč je možnosti – veš vse, izveš vse – zato se vsega dotakneš zelo nenatančno.

Nevrolog se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z možgani, predava na medicinski fakulteti, izjemno dejaven je tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu možganov v bolezni in zdravju. Pomen, ki ga imajo možgani pri komunikaciji, je ena glavnih stvari, ki nas dela ljudi oziroma živa bitja. Omrežja niso nastala s Facebookom in Instagramom, temveč prvi hip, ko so se možgani začeli povezovati. Doc. dr. Blaž Koritnik, zaposlen na ljubljanski nevrološki kliniki, na vprašanje, ali možgane izbira med dvajsetimi vrstami sladoleda spravi v stisko ali jih plemeniti, odgovarja: Možgani niso bili narejeni za izbiranje med dvajsetimi vrstami sladoleda, temveč le za izbiranje med jabolko in hruško. Ko se ta izbira poveča, možgani začnejo uporabljati druge načine odločanja, ampak nimajo takšnih kapacitet, da bi lahko kvalitetno presodili, kaj si želimo. Pravi tudi, da več stvari hkrati do neke mere vedno počnemo, ampak s stališča možganov gre pogosto zgolj za preklapljanje iz ene dejavnosti v drugo.

Gledališki in filmski igralec, ki izzivom in priložnostim sledi tudi na samostojni poti, v svojih avtorskih projektih išče nove motive in izraze, zvest ostaja gledališkemu in filmskemu občinstvu. Super je, da delamo. Ampak ljudje, ki govorijo samo o delu, so zame dolgočasni. Ustvarjeni smo tudi za to, da se družimo, poveselimo. V šolskih letih je njegov talent kazal, da se bo zapisal glasbi, a se je odločil za študij igre na ljubljanski akademiji. Na odrih svojih matičnih hiš, v ljubljanskem mestnem gledališču in v mariborski drami je ustvaril številne vloge, igra v številnih filmih. Želim igrati v okolju, kjer se vsi počutimo kot doma. Tam, kjer gledalec ni v poziciji, da mora biti tiho in predstavo samo spremljati. Kritiko se moraš naučiti sprejemati. Da je to dojel, je potreboval kar nekaj časa, dodaja Jurij. Če kaj narediš slabo, še ne pomeni, da si slab človek.

Najboljša športna plezalka na svetu, ki jo prihodnje leto čaka nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Potem ko je Janja Garnbret v otroških letih preplezala vse predmete, višje od sebe, so jo starši seznanili z umetno steno in plezalno pot je nadaljevala v slovenjgraškem plezalnem klubu. Danes dvajsetletnica navdušuje z izjemnimi dosežki. S pričakovanji drugih, pravi, se ne obremenjuje, ker si tudi sama postavlja visoke cilje. Vedno je potrebno vsako stvar analizirati in rešiti takoj. Ne smeš čakati v nedogled. To moraš povedati takoj, da se tega bremena rešiš. Mislim, da se vsako stvar da rešiti. Poraz lahko pomeni še dodaten zagon. Janji je lažje tekmovati v domačem okolju, če ji na tekmi spodleti. Pravi, da greš tako lahko takoj domov, kjer te lahko potolažijo. Po drugi strani pa je čutiti več pritiska. Japonci imajo zelo dobro infrastrukturo. V Sloveniji jim nismo niti blizu. To je najverjetneje največji razlog, zakaj so Japonci v plezanju tako dobri.

Zdravnica in glasbenica, kot specializantka nevrologije dela v epileptološki ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru, poje in ustvarja v skupini Neomi. Saša Vipotnik pravi, da ni perfekcionistka, saj bi sicer težko združevala delo v medicini in glasbi. Kot zdravnico in glasbenico jo zanima predvsem povezava med možgani in glasbo. Epileptični napadi se ponavadi zgodijo spontano, pri refleksni epilepsiji, denimo, pa jih lahko izzove tudi glasba.

Ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ki je doktoriral iz Plečnikove arhitekture. Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno. Dobršen del življenja je preživel v New Havnu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku. Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci. Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.

Rudi Rizman je družbeno angažiran intelektualec kritične misli ter neomajen zagovornik človekovih pravic in demokracije. Če naša življenja podredimo samo tekmovanju, pridobivanju denarja, se pišejo slabi časi za posameznika in skupnost. Rudi Rizman Doktoriral je na univerzi v Ljubljani in na Harvardu, predava na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike. Med študijem je imel priložnost spoznati Baracka Obamo. Bil je odličen predavatelj. Žal mi je, da je zapustil profesorske vrste. Zelo malo je takih talentov. Po njegovih besedah je v tem trenutku Evropska unija v slabi kondiciji. Kot pravi, je na nek način opustila svojo ustanovitveno zapuščino, na drugi strani je pa še vedno boljša alternativa od tistega, kar vidimo v Rusiji, ZDA, Turčiji. Na vprašanje, kako ga nazivajo, glede na to, da ima dva doktorata, Rudi Rizman pojasnjuje, dr. dr., a najraje vidi, da ga kličejo kar Rudi.    

Redni profesor za psihološko metodologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in gostujoči profesor na tujih univerzah. Nekdo, ki ima odprto glavo in zna razmišljati o različnih stvareh in na različne načine, pomeni, da je pripravljen slišati tudi druge in jih sprejemati. Valentin Bucik Raziskovalno se ukvarja s psihofiziko, psihološko metodologijo, medosebnimi razlikami, inteligentnostjo, ustvarjalnostjo in nadarjenostjo. Šola bi morala zapustiti polje podajanja znanja in začeti odpirati polje učenja strategij, kako se z znanjem spopadati.

Pred dvema desetletjema je postala prva nogometna sodnica pri nas. Dekleta v primerjavi z moškimi redko simulirajo. S tem pokažejo, da zmorejo več kot moški. Preden je pred dvema desetletjema postala prva nogometna sodnica pri nas, je igrala nogomet v članski državni reprezentanci, od leta 2005 pa kot mednarodna nogometna sodnica sodi tudi na mednarodnih ženskih in moških tekmah v regionalni ligi. Manjši kraj bolj živi za določen šport, saj imajo večja mesta bolj razdeljeno sfero športnih dejavnosti.

Reševal je na motorju, v helikopterju, avtomobilu, zdaj predaja znanje drugim, izobražuje in predava. Reševanje je njegovo življenje, pravi, glasba, ki jo ustvarja, je njegova spodbuda in njegov vzporedni svet. Primož Velikonja je reševalec, vodja urgence in pomočnik direktorice ZD Kočevje, lani ime leta na Valu 202. Kolegi iz benda so se pred kratkim, ko smo se vračali iz koncerta v Novem Sadu, ob pogledu na torbo s pripomočki za reševanje nasmihali. Ko se je pred nami zgodila prometna nesreča in sem priskočil na pomoč, pa so samo debelo gledali. Danes opravlja delo pomočnika direktorice ZD Kočevje in poučuje nove generacije reševalcev. Novi reševalci morajo imeti občutek varnosti, občutek, da so dodatni člen in da bodo delali samo tisto, kar bodo zmogli. V nasprotnem primeru, jim rečem, lahko vedno pristopite do mene. Potem se sprostijo in počnejo vse.

Pripoveduje zgodbe ljudi v duhu časa, v katerem živimo, v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem. Nejc Gazvoda je pisatelj, filmski in gledališki režiser. Pripoveduje tudi zgodbe v družbi, kjer smo vse bolj vsaksebi, in nas nagovarja z zanj bistvenim: z razmislekom o človeku in človeškem.  Sem anksiozno bitje, zagotovo ne bom še enkrat poslušal tega pogovora. Mogoče je to samokritika. Tudi filme, ki jih snemam, gledam le na premieri in potem nič več. Le pri gledaliških predstavah je drugače, jih moram gledat, ker jih vmes popravljam. Nejc Gazvoda rad potuje v London, najljubše tuje mesto pa je Dunaj: "Včasih dobim hecen pogled, ko rečem, da je Dunaj moje mesto. Nisem sicer navdušen nad neko kičasto platjo mesta, ampak tam sem poslušal vrhunske klasične koncerte, imel sem občutek, da je mesto zelo odprto, hkrati pa je ohranilo nek evropski star duh." Nejc Gazvoda veliko razmišlja o naši minljivosti, ob vprašanju, ali bi si želel žive

Pisateljica, kmetica, novinarka in ustanoviteljica kolektiva Zelena centrala. Nataša Kramberger živi v prepletu svetov med Jurovskim Dolom, Berlinom in Milanom. Zase pravi, da je Evropejka Jurovskega Dola, ki povezuje urbano in ruralno. Veliko govorimo o plastiki, zelo malo o cementu, ki je prav tako zelo problematičen.  

Bosonogi rekreativni tekač z bogato kilometrino. Poznan je tudi kot bloger, kolumnist ter soustanovitelj Vitezov dobrega teka in Nočne 10ke. Marko Roblek že več kot pol življenja raziskuje tekaške poti in dve desetletji bolj ali manj redno obuva in sezuva tekaško obutev. Kadar tečeš bos, uporabljaš dva organa hkrati – oči in možgane. Tako vse težave, na katere bi lahko bosonog naletel, postanejo obvladljive.

Pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, začetnik pouličnega in improvizacijskega gledališča ter ustanovitelj in vodja Rozinteatra. Zanimivo je, kako imajo Kitajci, ki se v Pekingu naučijo perfektne knjižne slovenščine, težave s pogovornim jezikom, na drugi strani pa se migranti naučijo pogovorne slovenščine, vendar morajo zaradi zahtev države in uradne slovenistike znati knjižno. Andrej Rozman – Roza je tudi nekdanji vodja Gledališča Ane Monro ter ustanovitelj verske skupnosti zaničnikov. Televizija je najvplivnejši medij, najbolj vpliva na javno mnenje. Če bi se registrirali kot verska skupnost, bi želeli imeti na televiziji svojo uro programa.  

Psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča. Psihiater in psihoterapevt Damijan Perne je predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske psihiatrične klinike. Je tudi večkrat nagrajeni ljubiteljski igralec, član Šentjakobskega gledališča, pred leti poznan tudi kot župan kranjske občine. Zdravnik mora biti sposoben svojega pacienta ne samo razumeti, ampak tudi slišati. Če ne zmore te empatije, če je samo tehnično usposobljen, ne pa tudi širok človek, ima pri svojem delu težave.

Meteorolog pri Agenciji RS za okolje. Zanesljivost vremenske napovedi je bila včasih še manjša, saj je bilo manj podatkov. Nismo si predstavljali, kako se pomikajo oblačni sistemi, kako so videti oblaki, dokler nismo dobili satelitskih posnetkov. Andrej Velkavrh je meteorolog pri Agenciji RS za okolje. Vsak, ki je po srcu pravi gorski kolesar, bo kolesaril tako, da bo čim manj motil okolje.

Mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre, prva Slovenka, katere skladbo so izvedli na londonskem festivalu BBC Proms. Dober naročnik je tisti, ki že takoj jasno pove, kaj potrebuje, kakšno skladbo, kako dolgo, za koga, kdaj potrebuje note, kakšen bo honorar in kdaj bo pogodba. Nina Šenk je mednarodno uveljavljena skladateljica, ki je s svojimi deli osvojila številne mednarodne koncertne odre in nagrajenka Prešernovega sklada. Umetnost je sama po sebi način življenja, ki združuje, in način, s katerim deluješ, gradiš in se z ljudmi povezuješ.

Jadralka, popotnica, pisateljica, ki svet že desetletje spoznava z jadrnico, zadnja tri leta je jadrala med otoki v Francoski Polineziji Ko živiš na jadrnici, si zelo mišičast od pasa gor, od pasa dol pa mišic sploh nimaš. Včasih narediš le okoli 20 korakov na dan. Jasna Tuta

Najuspešnejši slovenski paraplavalec, evropski in svetovni prvak, dvakratni športnik leta. V parašportu je v ospredju drugačen doping. Goljufa se s samimi kategorijami. Nekdo, ki je manj fizično omejen, tekmuje v kategoriji, v kateri sploh ne bi smel. Darko Đurić

Magistriral je iz violončela, poučuje na glasbeni šoli, je komik, imitator, satirik in Ježkov nagrajenec. Sopotnik Tilen Artač izpostavlja, da ga mora vsak lik, ki ga imitira, najprej osvojiti. Ni potrebno, da je občinstvo izobraženo, samo zanimati se mora. Pri komediji nekdo, ki spremlja moje delo, nastop dojema drugače. To je hvaležna publika. Druge pa je treba malo osvajati, treba se jim je približati.