Poslovne Krivulje

Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej? Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX. Pri delu na daljavo smo učinkovitejši, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najprimernejša za komuniciranje? Pri delu na daljavo smo učinkoviti, z njim imamo že nekaj izkušenj. Sploh podjetja, ki veliko poslujejo s tujino, imajo že dobro vzpostavljene prakse. "Ljudje opažajo, da so kratkoročno učinkovitejši. Rekel bi, da je to delno povezano tudi s tem, da se več dela, ker so meje zabrisane. Kar je za učinkovitost dobro, ni pa to dolgoročno vzdržno, če se ne prilagodijo načini vodenja in prakse, če se ne ustanovi nov način dela, fleksibilnost odločanja zaposlenih temu, da kako dosežejo c

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trguKo gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda

Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človekaAnja Humljan pri svojem delovanju povezuje formalno izobrazbo in neformalna znanja. Kot arhitektka se zavzema za holistično raziskovanje prostora, k čemur pripomorejo njena dodatna znanja iz čuječnosti, joge in performanca. Kot pove, "raziskave kažejo, da življenje v urbanem okolju na nas vpliva tako, da smo bodisi čezmerno aktivni ali pa otopeli in to povzroča fizični, duševni in čustveni stres. V povezavi s tem je razvila dve novi metodi. Ti sta The Urban Yoga (urbana joga) in The Spatial Experiencing (prostorsko doživljanje). "Urbana joga (The Urban Yoga) je ustaljena rutina, metoda za dokumentiranje raziskovanja arhitekture, ki s kontempl

Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80 % upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič. Poklicala ga je Anja Hlača Ferjančič.Večji dogodki bi lahko potekali šele jeseni prihodnje leto. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada SlovenijeZa slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrni

Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju. Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v PosočjuAnka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenil

Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem? Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem? Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje

Drugi del druge sezone Vodenja s posluhom prinaša odgovore na pomembna vprašanja: kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno? Svoje izkušnje je delil nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, ki si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel sobotno leto in ga preživel na eni najbolj uglednih poslovnih šol v Lozani, zdaj pa v Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo. Kako naj vodja krepi svojo odpornost in odpornost organizacije? Kako naj delo organizira tako, da bo dolgoročno vzdržno?Nekdanji direktor podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel leto dni in ga preživel na eni najuglednejših poslovnih šol v Lozani, zdaj pa na Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo: "V ekipo uvrsti ljudi, ki so na svojem področju pametnejši od njega in jim

Podjetje 3fs je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi, ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja. Podjetje s 60 zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini. Že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone Vodenja s posluhom. Direktor 3fs Andraž Logar zelo neposredno predstavi prednosti in slabosti ustanavljanja odcepljenih podjetji. Priznava, da je neuspešnih poskusov precej, a so uspešna odcepljena podjetja: Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake dokazala, da je njihova inovativna pot prava.Kako voditi ekosistem, je osrednja tema nove sezone serije Vodenje s posluhomNova sezona pričakovano prinaša precej razmislekov o tem, kako voditi na daljavo, naš strokovni sodelavec je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. Za uvod v ospredje postavljamo izzive pri vodenju ekosistema. Vzoren primer je

Zadnja v spomladansko-poletni seriji Tečajnic danes prinaša domačo nalogo. Táko, za katero boste imeli čas do konca poletja. Nič zahtevnega, pravita Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič. V resnici gre le za spodbudo k natančnemu spremljanju in beleženju osebne porabe, kar bo osnova za graditev varnostne rezerve. Nepričakovana kriza, ki jo je povzročila epidemija in v kateri je marsikdo ostal brez prihodkov ali vsaj dela njih, je še enkrat pokazala, da je zlata rezerva temelj urejenih osebnih financ. Kot pravi finančni strokovnjak Marko Ploj iz Finančne skupine Prima, je naslednji korak zavarovanje. Zavarovanje sebe, družine in premoženja. Sledi poseben kupček, na katerega nalagamo denar za dolgoročne cilje, med katerimi je eden od pomembnejših pokojnina. Zanjo je najbolje začeti varčevati na začetku poklicne poti, še preden si posameznik ustvari družino. Kot pravi Ploj, obrestno-obrestni račun dela čudeže in v 40 letih varčevanja je lahko privarčevani kupček kar zajeten. Nepričakovana gos

Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Tokratna Tečajnica na Valu 202 ima naslov ABC obveznic. Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič v tokratni oddaji gostita Primoža Cenclja iz Generali Investments. Obveznice v kriznih časih predstavljajo eno najbolj varnih naložbNaša država se je v začetku aprila z izdajo nove desetletne obveznice in povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Izdana je bila po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka. Novice o izdaji obveznic je mogoče slišati precej pogosto, a večini ne povedo kaj dosti. Kaj sploh je obveznica in komu je namenjena? Lahko do nje dostopajo tudi fizične osebe? Katere so tiste države, katerih obveznice je varneje kupovati in katere tiste, ki so bolj tvegane, a zato bolj donosne? Rok

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve. Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kreditnimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgovPodjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, čakajo v povprečju 81 dni, kar je najdlje med 17 državami, vključenimi v raziskavo mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS. Vseeno pa dolgega obdobja čakanja na plačila in precejšnega deleža neplačanih računov večinoma ne doživljajo kot grožnjo poslovanju ali obstoju. Tako je pokazala zadnja raziskava skupine EOS, katere del je slovenska družba EOS KSI. Raziskavo so izvedli med 3400 podjetji v 17 evropskih državah. “Vse želimo imeti v tem trenutku in želimo imeti vse, kar pisani svet marketinga nudi. Osnovno pravilo zdravih osnovnih financ je ali povečanje prihodkov ali zmanjšanje izdatkov.” – Natalija Z

Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?Se bodo stanovanja pocenila? Se splača z nakupi počakati? Bo Banka Slovenije omilila stroge pogoje za pridobivanje stanovanjskih posojil?Odgovor je ne. Vsaj na prvi dve vprašanji. Pandemija novega koronavirusa je v minulih dveh mesecih ustavila tako rekoč cel svet, tudi trg nepremičnin. Fizičnih ogledov ni bilo, sklepali so se samo posli za nazaj. A zdi se, da bo specifičnost slovenskega, zlasti pa ljubljanskega trga, naredila svoje. Pomanjkanje nepremičnin zlasti v prestolnici je še vedno veliko, tudi ustavitev turizma na trg ne bo naplavila kupa nepremičnin. “Po najbolj pesimističnih napovedih bodo cene nepremičnin letos upadle za 12 %. V praksi se to verjetno ne bo zgodilo.” – odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič Morda bodo nekoliko lažje zadihali tisti, ki stanovanja najemajo, a ne bistveno. Lani so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji z

Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnega. O gospodarski negotovosti glede naložb v času zdravstvene krize s Krunom Abramovičem razpravljata gostitelja Rok Kužel in Marja Milič. Izkušeni vlagatelji vedo, da so tridesetodstotni padci na borzah nekaj običajnegaZdravstvena kriza je s seboj pričakovano prinesla tudi gospodarsko negotovost. Številni so in verjetno še bodo ostali brez dela, za marsikoga se položaj ni spremenil, ni pa malo takih, ki so v dvomesečnem obdobju, ko je javno življenje skoraj povsem ugasnilo, tudi nekaj prihranili. In prav ti se sprašujejo, ali je zdaj pravi čas za vstop na kapitalske trge. Tisti, ki so njihovi stari znanci, so borznih padcev tako ali tako vajeni oziroma jih pričakujejo. Trideset- ali štiridesetodstotne izgube so pogoste. Hipni položaj je poseben zato, ker ga je sprožil virus, pojav, ki ga ni mogoče napovedati. “V hipu, ko zaradi negotovosti na borzah niste prepričani, kaj storiti, ne storite ničesar.” – Kruno Abramovič

Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se bo še dogajalo z borzami? Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo poskarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu n apoveduje okrevanje v obliki črve V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami? Gospodarstvo evrskega območja se bo v letu 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bo BDP okreval za 4,3 odstotka, kaže povprečje napovedi ekonomskih analitikov, ki jih je v najnovejši raziskavi anketirala Evropska centralna banka. Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo postkarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu napoveduje okrevanje v obliki črke V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro. “O tem, zakaj so se države februarja še odloč

V sklepnem delu serije Vodenje s posluhom smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vodenje inovativnosti. Dr. Miha Škerlavaj razlaga, kaj je inovacijski paradoks, Mic Melanšek iz Hooray studios, ki izdeluje personaliziranje otroške knjige, pa razkriva čudovite in čudne plati kreativnosti. Gostila ju je Anja Hlača Ferjančič. Foto: pixabay Kako voditi kreativni tim, kje postaviti mejo med ustvarjalnostjo in učinkovitostjo, kaj je inovacijski paradoks? Odgovarjata dr. Miha Škerlavaj in Mic Melanšek iz Hooray StudiosVodenje inovativnosti je tema, ki nikoli ne zastara in vedno ponuja priložnosti, da se naučiš kaj novega. Mic Melanšek je soustanovitelj podjetja Hooray Studios, ki izdeluje personalizirane otroške knjige Mali junaki. “Številke me pomirjajo, ker so končne. 365 je vedno 365. Lepa ilustracija pa je vedno lahko še lepša. Če bi bil samo v kreativnosti, bi mi to kratilo preveč spanca, Excel pa ti da občutek varnosti, vedno pokaže vse stvari dobro.” – Mic Melanšek o meji med ustvarjalnostjo in

V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.Kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? In kaj naj vodja naredi takrat, ko ne gre vse kot po maslu?Domen Rozman je vodja Dunking Devilsov, ki v svetu veljajo za vodilno akrobatsko skupino. Kot pravi je sestavni del njihovega uspeha tudi “prcanje”, s katerim posamezniki in kot ekipa rastejo. “Z norčevanjem z ljubeznijo izpostavljamo šibkosti drug drugega in te smo sposobni sprejeti. V kontekstu našega dela potem lahko tim poskrbi za pomanjkljivosti posameznika. Na ta način spletemo res močno vez.” Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete

Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...Kako naj vodja pridobi agente za spremembe?Če so spremembe edina stalnica, zakaj jih je tako težko uvajati? Kakšen naj bo cilj sprememb in kako pomembna je komunikacija? Strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj pravi, da spremembe ne smejo biti edino gonilo napredka. “Ravno tako kot potrebujemo spremembe, potrebujemo stabilnost. Podjetja s tako mentaliteto so najbolj uspešna.” Direktorica AMZS Lucija Sajevec, ki s sodelavci tradicionalno organizacijo spreminja v digitalno in agilno, je avtorica ene najuspešnejših poslovnih zgodb v zadnjem času. Tudi ona se strinja, da so nenadne in korenite spremembe v organizaciji podjetja nesmiselne. “Delamo majhne korake, vendar so

Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju razmišljajo dr. Miha Škerlavaj, Aleksandra Peharda in dr. Jan Ketil ArnulfZaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, v podjetju Mikro+Polo jim poleg drugih ugodnosti nudijo tudi  neomejen plačan dopust. Trajnostno vodenje v kadrovski stroki postaja vedno pomembnejše, saj so tudi človeški viri omejeni. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba primerljiva z razvitimi evropskimi državami, pričakovana zdrava leta pa ne. Med

So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje? V novi mini seriji Vodenje s posluhom Anja Hlača Ferjančič s strokovnim sodelavcem oddaje Miho Škerlavajem in sogovorniki odkriva zakonitosti kvalitetnega vodenja v poslovnem svetu. So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V kakšne pasti se lahko ujamejo eksperti, kako voditi nekdanje kolege, kaj je postherojsko vodenje?So eksperti lahko dobri vodje? Ljudje s področno specifičnim znanjem se v vodstvenih vlogah soočajo z različnimi izzivi. V katere pasti se lahko ujamejo eksperti? Kako voditi nekdanje kolege in kaj pomeni postherojsko vodenje? O tem razpravljamo v 1. epizodi serije “Vodenje s posluhom.” Strokovni sodelavec oddaje je redni profesor dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete UL, svoje izk

Kako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovinska država je Švedska, kjer denarja v fizični obliki leta 2023 ne bo več. V Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da bodo ob naraščanju priljubljenosti plačevanja s karticami z zdajšnjo hitrostjo brezgotovinska družba postali leta 2026. Vprašanje, ki si ga postavljata Marja Milič in Rok Kužel je, ali življenje brez gotovine prinaša boljši ali slabši pregled nad porabljenim denarjem. Odgovarja Zenel Batagelj iz agencije Valicon.Bo popolno brezgotovinsko poslovanje v prihodnosti popolnoma odpravilo sivo ekonomijo, kakšni so trenutni prihranki pri zamenjavi banke in katere banke so najdražje za upokojenceKako daleč je čas, ko se bomo v Sloveniji povsem poslovili od gotovine, ki postaja zlasti med mladimi vse manj priljubljena, vendar z njo pri nas še vedno opravimo 80 odstotkov vseh nakupov. Najbolj brezgotovin