Poslovne Krivulje

Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.Kako se upreti nepotrebnim nakupom, da januarja, ko se v transakcijski račun zajedo trajniki kreditnih kartic, ne bo bolela glavaTečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije. Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – o

Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.Razmah svetovnega turizma je v zadnjih letih močno posegel tudi na področje nepremičnin, zlasti v turistično privlačnejših mestihSamo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, iz

Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. Kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila?Gost oddaje je Simon Logar, direktor sektorja Investicijskih skladov pri NLB SkladihSlovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. O

Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.Gostitelja Tečajnice sta Marja Milič in Rok Kužel, prvi gost pa Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe ATečajnica se v prvi oddaji druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti, pa tudi delu politike. A št

Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.Zadnja Tečajnica pred poletjem se je znašla v dilemi: kdaj in kako otroka naučiti ravnanja z denarjemVsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino.

Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.Zakaj smo tako "škrti" pri življenjskih zavarovanjih?Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja. “Nihče nima pomislekov pri sklenitvi kaska za osebni avto. Življenjskega zavarovanja pa nima presenetljivo veliko ljudi, tudi takih z družino.” – Andraž Hartman, Zavarovalnic

V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi. Evforija se je polegla, marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosvetaV medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sred

Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.Pri prenosu na naslednjo generacijo v Sloveniji propadeta dve tretjini družinskih podjetijPropadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, “oče” podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo. Drugi prenos lastništva preživi še manj družinskih podjetij. Kakšni so cilji lastnika podjetja, so njegovi nasledniki sposobni voditi posel oziroma ali si tega sploh želijo? Kaj je družinska ustava, ki jo je pri nas ena prvih sprejela družina Jezeršek? “Družinsko ustavo smo sprejeli v času krize, ki je vplivala tudi na naše poslovanje. Morda je v kriznih časih celo lažje sprej

Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.Tokratna Tečajnica prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi s ceno obveznice, če Evropska centralna banka zviša obrestno meroZadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu. “Z dolgoročnim vlaganjem poberemo doline in vrhove in lahko računamo na donos, ki je bistveno višji od varčevalnih vlog na bankah.” – Aleš Lokar, KD skladi Čeprav se zdi, da vsak tvit ameriškega predsednika zamaje delniške trge, podatki kažejo, da so donosi vzajemnih skladov, upoštevajoč tako vzpone kot padce, pod črto pozitivni in predvsem bistveno višji od

Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.Primerjava med hitrimi krediti posameznih bank je za posameznika skorajda nemogoča. Obstajajo pa nepisana pravila, kdaj in za kaj hitrega kredita nikakor ne najetiSlovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniške

V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.Vsakdo bi moral imeti na strani najmanj trikratnik svojih mesečnih izdatkov!Premoženjska piramida je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bombončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti. Slovenci imamo po podatkih Banke Slovenije privarčevanih 18,5 milijarde evrov prihrankov. V povprečju ima torej vsak privarčevanih 9.250 evrov. Sedemdeset odstotkov jih ima denar na transakcijskem računu. Napaka! Kot pravi svetovalec Mitja Vezovišek, bi moral imeti vsakdo na strani najmanj tri-, najbolje pa 12-kratnik osebnih mesečnih izdatkov. “A ne na transakcijskem računu. Najprimernejši za to je varčevalni račun.” Finančna piramida naj bi bila zgrajena tako, da

Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.Napovedna oddaja nove serije TečajnicaFinančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov. V seriji oddaj z naslovom Tečajnica bosta različne teme s področja finančne pismenosti obravnavala Rok Kužel in Branko Železnik, vodja razvoja na Ljubljanski borzi. “Že na ravni osebne potrošnje se kaže, da revnejši prebivalci niso nujno finančno nepismeni. Umetnost je privarčevati tisti prepotrebni evro.” Finančni komentar je prispeval pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skla

Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinahAmeriški podjetnik Craig Vodnik je prepričan, da nima slovenskih korenin. Šele pred kratkim je namreč odkril, da je priimek pogostejši v Sloveniji kot na Češkem. “Vem, da je z mojim priimkom povezana češka pravljica. Mali zeleni mož in reka, ki lovi otroke.” Zelo pomembno je, komu ljudje v podjetju zaupajo, je prepričan Craig Vodnik. “Zato je komunikacija za organizacije veliko breme, ampak če jo izpeljete pravilno, je zelo dragocena.”    

Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi? So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih sta zbrani več kot dve milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. Finančni analitik Prve osebne zavarovalnice Matija Weiss svetuje, naj z varčevanjem ne odlašamo. “Dodatno pokojninsko zavarovanje postaja iz leta v leto pomembnejše, saj pri zdajšnjem pokojninskem sistemu in demografski sliki pokojnina iz državne blagajne ne bo dovolj. Zato je zelo pomembno in odgovorno, da vsakdo od nas začne varč

Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.O ustvarjalnosti in inovativnosti je govoril dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norveški poslovni šoli v OsluDr. Miha Škerlavaj raziskuje zanimiva področja: med drugim razvoj vodij, ravnanje z ljudmi pri delu, ustvarjalnost in inovativnost. Ko se pogovarjamo o ustvarjalnosti in inovativnosti, osredotočenost na posameznika ne vodi do rezultatov, pač pa je v ospredje treba postaviti time. “Eni ljudje imajo nore ideje, drugi jih znajo spraviti k življenju, tretji pa znajo vzpostaviti ravnotežje med različnimi profili. Pomembno pa je, da so te ideje plod neke dejanske uporabnosti, ki jo začuti naročnik

John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?John Amaechi je igral v ligi NBA, a ga to ne navdušuje tako kot to, da lahko pomaga organizacijam in posameznikom doseči svoje zmogljivostiJohn Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Svoji karieri v ligi NBA ne prepisuje večje veljave, saj je bila košarka le ena stopnica v karieri. “Moram priznati, da nisem zagovornik ideje, da se v športu lahko naučite veliko stvari za življenje. Mislim, da nas sodelovanje z drugimi v športu lahko veliko nauči, šport sam pa ne.” Šefi mislijo, da so briljantni in da so takšni tudi tisti, ki so jim podobni. To je naravnost noro, pravi naš gost, ki dodaja, da je raznovrstnost zahtevnejša, kot se zdi na prvi pogled.

Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.Kako spodbuditi generacijo 55+ k ohranitvi delovne vneme?V Sloveniji se na leto postaramo za dva meseca in pol, starejši od 55 let predstavljajo vse večji delež družbe, hkrati pa je le 47 odstotkov te generacije delovno aktivne. S tem smo na repu držav v Evropski uniji, v kateri je povprečje 59 odstotkov. Na drugi strani podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojite

Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj? Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletuBi zamenjali delovno mesto, pa se pri tem ne želite voziti daleč, jemati dopusta in zardevati v nerodnih prvih pogovorih? Če je odgovor na vse to DA, ste povsem normalni predstavniki digitalne dobe, ki počasi prodira tudi v vse kadrovske pore pri nas. Tako smo sredi marca dobili prvi spletni karierni sejem, ki ga je organiziral spletni portal Optius in na katerem je sodelovalo 25 slovenskih podjetij, tudi nekatera največja. Vodja projekta Sanda Jerman pojasnjuje: “Čas je zdaj pravi, ker je polo

Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.V Sloveniji diplomira 60 % žensk, do izvršnih funkcij še pride okrog 20 % žensk, do vrha piramid, se pravi do uprave ali vodstvenih pozicij, pa le še 5 % ženskPribližno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na

V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.Projekt Prehod mladih ljudi s posebnimi potrebami pripravlja na izzive, ki jih predstavlja trg delaV projektu Prehod mladih ljudi s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu. “Povezujemo področje šolanja s trgom dela, saj mlade s posebnimi potrebami želimo seznaniti z iskanjem poklica, preden se ti ustalijo doma. Takrat jih je namreč težko prepričati, da bi začeli delati.” – koordinatorica projekta Maja Zovko Stele Maša Pupaher je 23-letna študentka psihologije, ki živi s slepoto. Projekt Prehod mladih ji je v veliko pomoč. “S strokovnimi delavci smo sestavili načrt, kaj si želim, kaj bi rada počela, poiskali moja močna in šibka področja. Oblikovali smo tudi življenjepis, kar mi je bilo zelo dragoceno, saj