Od Etrtka Do Srede

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Delova komentatorja o protestih v ZDA in pri nas. Janez Markeš in Ali Žerdin sta nadaljevala s pogovorom o protestih. Markeš meni, da je predsednik ZDA Donald Trump izgubil toliko legitimnosti, da bo volitve izgubil. Meni, da avtoriteta  avtokratov deluje le, dokler je brez uporabe policije in vojske. Markeš  opozarja, da so nam ZDA vendarle mnogo bliže kot si mislimo. Interpelacija zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa po  njegovem mnenju izhaja iz enakega vzdušja kakor protesti v ZDA in  Združenem kraljestvu. »Napenjajo lok proti svojim ljudem toliko časa, da  se ljudem zgodi premik v glavi, kar vodi v dejanja, ki jih težko  ustaviš,« vrenje po svetu in pri nas opisuje Markeš.

Od srede do srede tokrat v luči protestov v ZDA in vračanju sveta v nove normalne tirnice. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta  tokrat pod drobnogled vzela dogajanje na drugi strani velike luže. »Zdi  se, da je ameriški sistem iztiril, da se morda nekatere problem rešuje  tudi z vojsko,« je uvodoma povedal Žerdin. Protesti so se v ZDA sprožili  po smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki je umrl med  aretacijo, potem ko mu je policist osem minut na vratu držal koleno.  »Neposreden povod je tokrat uboj Floyda, ki je sprožil bistveno večji  vihar kot podobni dogodki, ki so se v ameriški zgodovini dogajali  pogosto.« Markeš meni, da so se dogodki v ZDA zložili v neko zaporedje, kot bi se  poravnale luknje v švicarskem siru in ga je tako mogoče zelo lahko  prelomiti. To je tudi verjetno začetek konca Trumpa, ki hoče vojsko na  ulicah, a vojska ni narejena za obrambo države pred lastnimi državljani,  ampak obrambo države pred drugimi.

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Delova komentatorja o tem, da je denar mogoče distribuirati tudi v smeri javnega dobrega pa se svet zaradi tega ne podre. Nova stvarnost Evropske unije so, kot kaže, evropske koronaobveznice kot kompromis med severom in jugom, med osjo Pariz–Berlin na eni strani in predvsem Italijo na drugi. Kaj nam to govori o kondiciji Evropske unije, se sprašuje Ali Žerdin? Emmanuel Macron in Angela Merkel sta po mnenju Markeša stopila v navezo, očitno zavedajoč se, da je EU nepogrešljiva dobrina, ki lahko tudi razpade, meni Janez Markeš.  Macron je govoril v smeri, da je denar mogoče distribuirati tudi v  smeri javnega dobrega na način, da se svet zaradi tega ne podre.  Koronavirus je, kaže, prispeval delček k tej logiki. Po drugi strani se  Trump otepa interpretacij, da je javni sistem ZDA zatajil, take težave  imajo tudi v Veliki Britaniji. Nemčija in Angela Merkel sta uvideli, da država brez EU ne more  preživeti. Ne moreš ubiti konja, na katerem jahaš, sicer si tudi sam  

Delova komentatorja razpravljata o Janševih in Logarjevih zapisih o medijih in sodstvu. Ali Žerdin in Janez Markeš sta mnenja, de je zapis premierja Janeza Janše na spletni strani vlade o vojni z mediji popolnoma zgrešen. Markeš  opozarja, da Janša briše pojem javnega prostora in ga nadomešča s  twitterjem. Markeš pisanje predsednika vlade primerja z dopisi o medijih in sodstvu zunanjega ministrstva Anžeta Logarja, ki jih označuje za nevredne državnika in za zavrženo dejanje, bolj primerno za rokovnjača. Markeš poudarja, da je naloga vlade izvrševati voljo ljudstva, namesto  tega pa jemljejo vse vzvode moči v svoje roke, zaradi česar bi moral  parlament predsednika vlade odstaviti. Žerdin se strinja, da Logarjevo  pisanje za koalicijske partnerje nevzdržno. Markeš meni, da bi takšno  dejanje moralo pomeniti Logarjev politični samomor, namesto tega pa gre  za inavguracijo nore politike. Markeš Janševo basen o žabah dopolnjuje z basnijo o žabi in škorpijonu.  Meni, da je

Delova komentatorja razpravljata o dveh preiskovalnih komisijah, interpelaciji in možnih spremembah politične kulture. Z interpelacijo ministra Zdravka Počivalška se v Slovenijo vrača politično življenje, meni Ali Žerdin.  Zagnani pa sta tudi kar dve preiskovalni komisiji, ena koalicijska in  ena opozicijska, kar po mnenju Delovih komentatorjev Alija Žerdina in Janeza Markeša še  najbolj spominja na komedijo zmešnjav. Čeprav je to, da je koalicija  ustanovila svojo preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala posle prejšnje  vlade, nenavadno, pa gre v resnici za klasičen manever, vreden Sunzija in njegove Umetnosti vojne, po kateri je napad najboljša obramba, spominja Markeš. A obe strani, tako opozicija kot koalicija sta v zmoti, saj gre pri obeh  le za nabiranje političnih točk, medtem ko bi morala resna država  predvsem ugotoviti kje in kako se je kradlo, poudarja Markeš. Vendar pa  ima kljub vsemu bolj prav opozicija, saj so očitki nepravilnosti pri  nabavi zašči

Delova komentatorja sta razpravljala o dvojnih  merilih pri pregonu domnevnih kršiteljev ukrepov za zajezitev širjenja  koronavirusa. »En kup dilem je odprtih,« je menil Ali Žerdin za tem, ko je uvodoma poudaril, da smo se zbudili v jutro, ko bi – če  bi bile na to pripravljene – knjižnice in galerije smele ponovno odprti  svoja vrata. Notranji minister Aleš Hojs je včeraj menil, naj  policisti udeležence ponedeljkovih protestov izsledijo kar preko na  družbenih omrežjih objavljenih fotografij, prav tako se je svojim  ministrskim kolegom na ravni EU na videokonferenci potožil zoper  slovenske medije in levico, ki da spodkopava vladno ukrepanje. Kar zadeva pregon udeležencev ponedeljkovih protestov, ki so z  združevanjem predvidoma kršili zakon, se velja spomniti na fotografije,  objavljene po obisku južne meje, na katerem sta bila med drugim prisotna  predsednik RS Borut Pahor in obrambni minister Matej Tonin, je menil Janez Markeš.  Po

Politiki oziroma intelektualci so s tem  pozivom povedali, da ta trenutek ni katerikoli v zgodovini, ampak je  prelomni trenutek, ki ga je kot takega treba tudi videti in obravnavati,  je prepričan Markeš. Delova komentatorja sta kot iztočnico tokratnega video komentarja vzela pismo, objavljeno tudi v Delu, heterogene druščine podpisnikov, kot se je izrazil Žerdin. Med slovenskimi podpisniki so Mladen Dolar, Stojan Pelko, Majda Širca, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič, iz širše skupnosti pa je med drugim to pismo podpisal tudi Jean-Claude Juncker, nekdanji predsednik evropske komisije. Vprašanje je bilo, kaj bo z demokracijo v Evropski uniji v kontekstu izrednih ukrepov. »Tarča« tega pisma oziroma skupne peticije je situacija na Madžarskem.  Žerdin je Markeša vprašal, o čem nam pravzaprav govori pismo. »Fokus je na Madžarski, ampak z ozadjem zaskrbljenosti nad prihodnjo  Evropsko unijo: kakšno EU želimo imeti in kakšno lahko imamo na podlagi  dejstev, ki jih zdaj že poznamo.« O

Delova komentatorja sta kritizirala odziv Evropske unije na pandemijo koronavirusa. Zgodba prejšnje krize se ponavlja, meni Ali Žerdin.  Opaža, da se Evropa zopet členi na sever in jug, vzhod in zahod; tudi  tokrat sever ni pripravljen priskočiti na pomoč jugu. Zanimivo je  zlasti, kako je nemška kanclerka Angela Merkel zavrnila  skupne evropske obveznice, rekoč, da bi revnejše evropske države z  njimi lahko reševale svoje težave, ki ne izvirajo iz pandemije, je  opozoril Janez Markeš, ki meni, da bo solidarnost osrednja točka prihodnje debate o Evropi.  Kljub temu, da številni politiki, intelektualci in mnenjski voditelji  Nemčijo pozivajo k izdaji skupnih obveznic, Žerdin meni, da te pozivi  zaenkrat ne kažejo znakov uspeha. Markeš se boji, da bi to lahko  usmerilo vodo na mlin populistov, ki si prizadevajo za razpad evropske  unije. »Evropska unija je bolj potrebna kot kdajkoli, a ne taka kot je«,  je dejal. Markeš meni, da bo evropska unija ž

Delova komentatorja sta iz domače osame komentirala diskurz in delovanje nove vlade. Evropska unija razpada, je iz včerajšnje poslanice predsednika vlade razbral Ali Žerdin. Janez Markeš meni, da ni Evropska unija nič bolj pred razpadom, kakor je bila že ves  čas, in da je zdaj potrebna kvečjemu bolj. Je pa kritika premiera, da  je Unija reagirala prepozno, po njegovem mnenju upravičena. Meni tudi,  da so številni interventni ukrepi vlade pravilni. Vendar pa Žerdin  opozarja, da se obdobja kriz pogosto zlorablja za »sekundarne agende  zvijačnih vladarjev«. Ali Žerdin opozarja na porast tako imenovane iniciative treh morij. Gre za pobudo administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa,  naj se države med obalami Črnega, Baltskega in Jadranskega morja  tesneje povežejo. Realizacija takšne ideje bi Slovenijo odnesla daleč od  Zahodne Evrope, opozarja Žerdin. Markeš pa opozarja zlasti na nevarnost kritike Svetovne zdravstvene  organizacije in zdravstvene stroke naspl

Delova komentatorja sta iz domače osame komentirala ukrepe za zajezitev epidemije po svetu in v Sloveniji. Epidemija koronavirusa je zadnji žebelj v krsto  neoliberalni ideologiji, ki temelji na predpostavki, da obstajajo zgolj  atomizirani posamezniki, družba pa ne, meni Ali Žerdin.  Posledica privzetja te ideologije so med drugim tudi privatizirani  zdravstveni sistemi, kar bo, po Žerdinovem mnenju, hudo udarilo zlasti  ZDA, Združeno kraljestvo in Nizozemsko, države, ki so najbolj privzele  neoliberalno ideologijo.  Janez Markeš se strinja in opozarja, da bo ZDA postala  novo žarišče virusa, prav zato, ker so se ljudje odrekli javnim  prostorom in se naučili živeti brez države. Vendar pa je reševanje krize  na ravni države dobrodošlo le, če hkrati obstaja prostor razprave, kjer  je mogoče izraziti tudi kritike, meni Žerdin. Markeša skrbi predvsem,  da se bo državni proračun nekritično izpraznil, čemur bodo sledili  varčevalni ukrepi. Marke

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta ostra do novih ministrov Janševe vlade. »Tonin bi moral odstopiti, še preden je nastopil« Na dnevnem redu je bila tokrat primopredaja oblasti.  »V tako nenavadnem času še nismo imeli predaje oblasti,« je rekel Ali Žerdin. »Izredno stanje je naravno stanje te vlade,« je pristavil Janez Markeš. »Ta vladna ekipa bo poskušala delovati v izrednem stanju.« Markeš je bil kritičen do novih ministrov za zunanje zadeve (Anže Logar), notranje zadeve (Aleš Hojs) in obrambo (Matej Tonin).  »To je zlo naše demokracije,« je ocenil idejo naborništva. »Ideja ne  gre samo v eno smer, ampak tudi v drugo. Če se ljudje odpovejo lastni  svobodi, zaslužku in času v korist države, potem bi morali spet uvesti  socializem.« Toninovo izjavo, da bi lahko v slovensko vojsko vključili tudi  pripadnike Varde, je označil kot grozljivo. »Tonin bi moral odstopiti,  še preden je nastopil, in upati, da bomo to izjavo čim prej pozabili,«  je rekel.

Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat komentirata potrditev Janeza Janše za mandatarja nove vlade. »Dvainpetdeset proti enaintrideset, tak, košarkarski rezultat je bil včeraj v državnem zboru. Dvainpetdeset za novega mandatarja, enaintrideset proti. Presenečenje?« se za uvod v tokratni pogovor vpraša Ali Žerdin. »Ne,« meni Janez Markeš. »Glasovanje je bilo tajno, strahovi so se lahko nekaznovano pokrili, tu so še manjšinci in Zmago Jelinčič.« »Gotovo je število glasov, ki jih je kandidat za mandatarja dobil, višje  od mehanične vsote koalicijskih strank nastale vladajoče koalicije,«  pravi Žerdin. »Imel sem vtis dobre vage, če bi kdo s strani nastajajoče  koalicije vendarle zatajil na tajnem glasovanju, da bi bili tam neki  rezervni glasovi, zato nekoliko višja številka.« Novost med prioritetami Janše je demografija. Ideja o tem, da so  demografska gibanja naša nova politična prioriteta, je inovacija v  njegovem programskem imaginariju, meni Žerdin. Tudi Markešu se zdi to  

Delova komentatorja sta tokrat razpravljala o tem, kaj prinaša tretja vlada Janeza Janše. Mandatarja očitno imamo. Tri stranke so dobile svoj da, je na začetku debate Od srede do srede dejal Janez Markeš. A komentatorja sta se takoj nato vrnila v leto 2018. Eno od temeljih vprašanj je takrat namreč bilo: Ali boste šli v koalicijo z Janezom Janšo, če zmaga?  To je bilo vprašanje, ki se je zdelo morda celo bolj pomembno od  programskih točk. Rekli so ne. In zaradi tega takrat Janševa koalicija  ni mogla biti postavljena. Je torej ta preobrat danes sporen, se je vprašal Ali Žerdin.  Da, v vsakem primeru, je odgovoril Janez Markeš. A Janša za to ni nič  kriv. Janez Janša je pač nekdo, ki gradi svoje papeško cesarstvo, nekdo,  ki ne priznava laične vloge države, in čaka, da pridejo sprti fevdalci,  ki se ne morejo zmeniti med seboj, kako bi si razdelili to oblast,  nazaj k njemu ter ga prosijo, da vzpostavi enotnost. In Janša je mojster  enotnosti, mojster v tem, da

 Delova komentatorja o sestavljanju vlade in kaj bi pomenil prihod Janeza Janše na oblast. Slovenijo še vedno pretresa politična kriza in vprašanje, ali bo novo vlado vodil Janez Janša ali pa bomo šli na nove predčasne volitve. »Kje smo?« sprašuje Ali Žerdin, njegov sogovornik Janez Markeš pa odgovarja: »Nikjer, saj smo v nekem vmesnem obdobju.« »Ko imamo glasovanje o mandatarju, poslanci glasujejo na tajnih  volitvah. Interes na tajnih volitvah pa je, da imajo poln mandat štirih  let,« ugotavlja Žerdin. »Toda kolikor poznam interes Janeza Janše, hoče  zadostno večino, da bo trdno vladal in ne bo samo lastnik funkcije.« Več v tokratnem podkastu.

 Delova komentatorja tokrat o postavljaju ali nepostavljanju nove koalicije in dinamiki, ki jo je prineslo notranje dogajanje v SMC. Janez Markeš in Ali Žerdin spremljata zgodbo, ki še vedno kar traja: postavljanje ali nepostavljanje nove koalicije. Desna vlada ali predčasne volitve? »Šlogala ne bi,« pravi Markeš, »A se zdi, da je notranje dogajanje v SMC prineslo dinamiko, ki bi lahko nakazovala, da bo vlado z desne zelo težko sestaviti.« »SMC zaseda deset parlamentarnih mest, kar ji daje relativno veliko moč. A ima to moč le, če predstavlja blok,« pravi Žerdin. »Vektorske vsote pri SMC so take, da gre enemu delu salutiranje proti desni izrazito na živce, kar je bilo opazno pri odstopu podpredsednice in ministrice Ksenije Klampfer in pismu nekdanjega predsednika Mira Cerarja.« »V trenutku, ko sta se oglasila Cerar in Klampferjeva, se je pokazal poskus nekega koncepta, ne le geometrija moči in glasov, ampak nek poskus vsebine, ki, če ga kombiniramo s preferencami volivcev in rezultati ankete, kaže, da

O usodi Slovenije, možni novi vladajoči koaliciji B, o imenu igre in kako naprej komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Ali Žerdin in Janez Markeš  o prihodnosti šolstva. In nič o Karlu Erjavcu (ali pač)?