Od Etrtka Do Srede

Delova komentatorja tokrat o današnji, prelomni zahtevi gibanja Dovolj.je k odstopu nadškofa, kot tudi vrhovnega predstojnika Misijonske družbe Lazaristov Tomaža Mavriča.  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratni video komentar namenila boju proti spolnim zlorabam znotraj rimskokatoliške cerkve in sveži informaciji o pozivu oziroma zahtevi k odstopu nadškofa Stanislava Zoreta s strani iniciative, gibanja Dovolj.je. »Nekaj  nepričakovanega se je zgodilo danes, to združenje je postavilo ostre  zahteve, lahko greva v podrobnosti?« je uvodoma Žerdin pozval  sogovornika. Sklicali so standardno konferenco, kjer so sprva ponovili  nabor zlorab, izrazili skrb nad tem, da se na tem področju ne dogaja  dovolj, pokazali smernice, ki jih ima papež Frančišek, potem pa so na  koncu presenetili s tem pozivom, začne pojasnjevati Markeš in nadaljuje: »Light motiv je bil, da žrtve, ki so na nekakšen način zelo frustrirane in ne pridejo do svojega epiloga, torej jim ni z

Na dan, ko je Iran na uboj poveljnika  Sulejmanija odgovoril z napadom na ameriški oporišči, se Delova  komentatorja pogovarjata o zaostrovanju odnosov med ZDA in Iranom. »Smo v vojni?« uvodoma vpraša Delov komentator Ali Žerdin. »Ja,« kratko odgovori Janez Markeš ter doda, da je vojno stanje vselej prisotno.  Kje smo v tem trenutku, kaj sledi in kako interpretirati dogajanje na Bližnjem Vzhodu?

Delova komentatorja se tokrat sprašujeta, kaj je Slovenska vojska počela na proslavi stote obletnice Univerze v Ljubljani.  »Za nami je stota obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani. Dogodek, ki je pospremil to častitljivo obletnico, pa še vedno dviga kar nekaj prahu,« uvodoma pojasni Ali Žerdin. Na odru Cankarjevega doma je namreč paradirala Slovenska vojska, kar je sprožilo pomisleke, kaj počnejo njeni pripadniki na častitljivem akademskem dogodku!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin pretresata pomen akademika Veljka Rusa v sedanjem času.  Delov komentator Janez Markeš se je ravno vrnil s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), kjer so predstavili dve posthumno izdani knjigi akademika Veljka Rusa. Prva je zbirka slabih dveh ducatov intervjujev Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, druga knjiga pa je zbirka njegovih socioloških in filozofskih spisov.  Komentatorja si zato izhodiščno postavita vprašanje, kaj nam lahko danes pove Veljko Rus? »Ne gre za rehabilitacijo Veljka Rusa, temveč on nam ponuja našo rehabilitacijo. Stvari, ki jih razlaga, so sedaj izjemno aktualne,« pojasni Markeš ter doda, da je Rus že takrat anticipiral našo današnjo težavo.  Rus je v času od 50-ih do 70-ih let v dokumentaciji službe državne varnosti zaveden kot anarho-liberalec. Kot element, ki moti jugoslovansko-slovenske napore za vzpostavitev samoupravnega socializma, zato je leta 1974 tudi letel iz pedagoškega procesa Fakultete za sociologijo,

Že tristotič Od Srede do srede komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš. O Sovi, o agentih, agentkah, arbitraži, arbitrih in o divji pašteti. Tudi o reševanju klopčiča. O spopadih med Toninom, Šarcem in Erjavcem. In še marsičem. In za na konec epizode, presenečenje, torta!

Je izjava Žana Mahniča še del dopustnega političnega žargona? Je ustavnemu sodišču dopustno reči mafija? Lahko poslanec, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo, izjavi, da mafija ščiti mafijo? Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata dogajanje okoli odločitve ustavnega sodišča o začasnem zadržanju do končne del preiskovalnih postopkov v zadevi Kangler. Je izjava Žana Mahniča v parlamentu, da mafija ščiti mafijo, še del dopustnega političnega žargona? Matevž Krivic je postavil tezo, da je to nedopustno, Jurij Toplak, nasprotno, da je še kako dopustno. Rekoč, da to dokazuje tudi evropsko sodišče za človekove pravice, ki je presojalo na nekem madžarskem primeru. Ustavno sodišče mora biti avtoritativno, predstavlja digniteto države, ki ne sme biti podvržena žaljivkam. V tem primeru ne moremo govoriti o sovražnem govoru, lahko pa o žalitvi sodišča, meni Žerdin. To je s kazenskopravnega vidika sporno. Oblasti je potrebno določeno digniteto priznati. Še težje je, če na tak način govori predstavnik ene oblastne is

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o zanimanjih za nakup celotne ali dela poslovne celote Adrie Airways. Med morebitnimi interesenti so slovenski podjetniki Joc Pečečnik, Izet Rastoder in Ivo Boscarol.  »Najprej se moramo zavedati, da govorimo o obdukciji trupla: Adria je že bila prodana in že bila zavožena,« je dejal Markeš in pri tem pokritiziral slovenska politične in državniške elite, ki so bile ob prodaji zelo kratkovidne. »Nacionalni letalski prevoznik ima poseben pomen za državo – tako kot pošta, železnice, šolstvo in zdravstvo,« je še poudaril Markeš.  »Jasno je, da tu gre za interes zasebnega kapitala. Je to dobro ali slabo?« je vprašal Žerdin. »Raje bi videl, da Adrio kupi Joc Pečečnik, ki je že pokazal pripadnost in navezanost na prostor, iz katerega nenazadnje tudi izhaja, kot pa neki novi špekulant, ki bi iz tega nereda hotel ustvariti le profit,« je dejal Markeš.

Epizoda št. 145 podkasta #odsrededosrede. Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

 Vrednost blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko je lani prvič presegla dve milijardi evrov, v primerjavi z letom 2017 pa se je povečala za 9,1 odstotka. »Ta številka me veseli in še bolj me bo veselilo, če bo še višja,« je na novinarski konferenci po pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom dejal slovenski premier Marjan Šarec. Na srečanju sta se zavzela za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, ki je že zdaj zelo dobro, saj je Madžarska  šesti največji trgovinski partner Slovenije. Srečanja sta se v pogovoru Od srede do srede dotaknila tudi Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš, k ista med drugim razpravljala o lovkah Madžarske, ki se skušajo priplaziti v nekatere investicije tudi v Sloveniji. »Madžarska ima svojo bolečino po izgubi ozemlja in ima določena razmišljanja, kako bo razširila svoj vpliv. Jaz bi se tega bal,« je bil v pogovoru jasen Markeš. »Desnice lahko vzcvetijo zelo hitro in zelo močno. Levice bodo odgovarjale iz neke druge logike. Srednjeevropska

Dan za tem, ko je Evropska komisija pozitivno ocenila tehnično pripravljenost Hrvaške, se Delova komentatorja pogovarjata o vstopu naših južnih sosedov v schengen. »Odločitev Evropske komisije, da rumeno luč začne prelivati v zeleno za prijateljsko republiko Hrvaško, politično vodstvo Republike Slovenije spravlja v jezo,« uvodoma pojasni Ali Žerdin ter doda, da je nekaj razlogov za to, da komisija pri vsem tem ravna čudaško. »Predvsem v perspektivi slovenskih poslancev, da se nikamor ne mudi ter naj to temo vržejo na naslednjo komisijo,« mu pritrdi komentator Janez Markeš.  Komisija je v zadnjih izdihljajih Junckerjevega predsedovanja potrdila, da je Hrvaška pripravljena za vstop v schengen. Problem razmejitve v Piranskem zalivu kljub temu ostaja odprt na enkrat način.   Že res, da se naslavlja na argument, da ima Hrvaška težave z vladavino prava ter zaradi tega ne sodi v schengensko območje. Pri schengnu gre vendarle predvsem za to, ali je država zmožna svoje meje upravljati na način

Včasih so nas reševali lepi, bogati in preskrbljeni, tisti, ki nimajo nekih posvetnih malih tegob. V filmu Joker ni tako. Tokrat beseda teče o filmskem trilerju Todda Phillipsa Joker z Robertom De Nirom, Joaquinom Phoenixo in drugimi. Včasih so nas reševali lepi, bogati in preskrbljeni, tisti, ki nimajo nekih posvetnih malih tegob, kakršna sta preživetje in hoja v službo. V filmu Joker ni tako, pravi Janez Markeš. Tu gre za obrat, film hoče pokazati, da je Joker, ki je izvor vsega greha, vsakdanje deprivirano bitje. Mama ga ni marala, družba ga ne mara, jemati mora tablete. Pride do prizora, v katerem mu poči film, oprime se nasilja. Prizor, v katerem Joker postreli tri fante z Wall Streeta, je pomenljiv, pravi Ali Žerdin. Film mu poči, ko javni prostor zasedejo agenti velekapitala. Obnašajo se, kot da je vse njihovo. Vsakogar lahko maltretirajo. To je zelo dobro izpeljala geneza nečesa, s čimer se lahko danes identificira vse več ljudi. Četudi gre za morbidne scene, se na koncu lahko identificiraš z Jokerj

Tik – tak! Čas se za brexit se izteka, Ali Žerdin pa pravi: »Zdi se, da brexit z dogovorom ni možen.« Enako razmišlja Janez Markeš, ki pristavlja: »Nobene  možnosti ni za normalen brexit. Boris Johnson je želel doseči več kot  pol, Evropska unija pa je previdno kupovala čas.« Markeš je opozoril na vlogo britanskega parlamenta. »Johnson si je sam  postavil 'deadline', vmes pa je parlament določil, da Velika Britanija  ne more izstopiti brez dogovora. Sedaj je vprašanje, kdo ima prav.  Johnson lahko postane roba, ki ne bo več užitna,« je rekel. V naslednji sapi je Žerdin opozoril, da bomo 9. novembra praznovali  tridesetletnico padca Berlinskega zidu, s čimer smo dobili simbolno  dejanje za »kontinent, utemeljen na miru«. »Očitno bomo sedaj dobili nov  evropski obrat z veliko tveganji; na Otoku in na celini,« je razmišljal  Žerdin.

 »Adria je sledila zakonu ponudbe in povpraševanja tam, kjer ji je koristilo, tam, kjer ji ni bilo všeč, pa ne.« Začetku stečajnega postopka za letalsko družbo Adria Airways se nista mogla izogniti niti Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. »Država ostaja brez nacionalnega letalskega prevoznika in svet je naenkrat za nas malo večji. Težje je priti do lokacij, za katere se je v preteklosti zdelo, da niso prav zelo daleč stran. Kot kaže, bo trajalo leto in pol, da bodo drugi letalski prevozniki vpadli v praznino, ki ostaja za Adrio,« je debato začel Žerdin. »Treba je poloviti bedake, ki niso znali razmišljati ob pravem trenutku. Zakaj? Ker Adria ni samo nacionalni prevoznik, ampak tudi nacionalni simbol. Očitno se ne znamo soočati s podjetniškimi koncepti in s korupcijo. Ne zdi se mi mogoče, da nekega podjetja ne bi bilo možno v toliko letih in s toliko vloženega denarja zmenedžirati do neke minimalne učinkovitosti,« je nadaljeval Markeš. »Kar se je zgodilo v zadnjih 30 letih in česar na sedežu A

 »Primanjkuje ljudi, ki bi delali v domovih za ostarele, čakalne dobe so obupno dolge, investicij v domove upokojencev ni ne na občinski ne na državni ravni, zasebni investitorji so še dražji od države,« opozarja Žerdin. Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da vlada in ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialne oskrbe vsem, ki jih potrebujejo. »Ugotovitev računskega sodišča je, da so stvari slabe in se poslabšujejo. Podatek predsednika Tomaža Vesela je, da nismo od leta 2007 zgradili niti enega doma upokojencev, čakalne dobe postajajo obupno dolge. Če naj bi bila Slovenija socialna država in če naj bi to veljalo tudi za starejše, smo na tej točki očitno pogrnili na vsej črti,« začenja Delov komentator Ali Žerdin. Stanje je alarmantno iz več razlogov: primanjkuje ljudi, ki bi delali v domovih za ostarele, čakalne dobe so nerazumljivo dolge, investicij v domove upokojencev ni ne na občinski ne na državni ravni, pojavljajo se zasebni investitorji

 Ta teden sta v ospredju dve temi – evropske volitve in avstrijski korupcijski škandal. 

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Markeš. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš  sta se v tokratnem sredinem pogovoru osredotočila na nedavno  javnomnenjsko raziskavo. Borut Pahor je moral mesto najbolj priljubljenega politika prepustiti Marjanu Šarcu, SDS pa je mesto najbolj priljubljene stranke prepustila LMŠ. »Običajno se zgodi, da stranka na volitvah doseže določeno število odstotkov, to število pa do naslednjih volitev kopni in kopni. Tokrat se je zgodilo obratno: javnomnenjska raziskava je pokazala, da je LMŠ bolj priljubljena, kot je bila na volitvah,« je povedal Žerdin. Ob tem se je vprašal, ali Šarec dela prave stvari ali drugi delajo napačne.

Brexit bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Pogajanja o odhodu Velike Britanije iz Evropske  unije so dogodek desetletja, ki bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi  Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Vsaj tako sta prepričana  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš.

Stanje na Madžarskem, v Evropi, Združenem kraljestvu, Švici in še kje komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.