Liki

Dr. Špela Gorički je biologinja, ki verjame, da je znanost namenjena vsem. Ko je država odpovedala, je denar za raziskave zbirala ob pomoči množičnega financiranja. "Bila sem že natakarica, vmes sem delala v Avstriji na kmetiji in vrtnariji. To delam za denar, znanost je zame vera, k njej si zavezan.”Dr. Špela Gorički je biologinja, ki verjame, da je znanost namenjena vsem. Ko je država odpovedala, je denar za raziskave zbirala ob pomoči množičnega financiranjaBiologinja dr. Špela Gorički je že v otroštvu brkljala po zemlji in se navduševala nad žuželkami. Na fakulteti je odkrila zanimanje za dvoživke, zdaj se ukvarja tudi s preučevanjem dvoživk s pomočjo detekcije okoljske DNK. Ker država po doktoratu ni pokazala zanimanja, se je odločila za zbiranje sredstev z množičnim financiranjem. “To je zelo velika škoda, v šolanje enega doktorja znanosti se investira skoraj pol milijona evrov. In potem ga pustiš, celo podariš nekomu drugemu. Res je znanost svetovna, in ne šteje, od kod prihajaš … A vendar

Nik Rozman je 27-letni krajinski arhitekt in bonsajist. Ima jih več kot 150, pravi, da je slišal primerjavo, da je bonsaje težje vzdrževati kot hišnega ljubljenčka!Nik Rozman je 27-letni krajinski arhitekt in bonsajist. Ima jih več kot 150, pravi, da je slišal primerjavo, da je bonsaje težje vzdrževati kot hišnega ljubljenčka! Nik Rozman se je nad bonsaji navdušil že v otroštvu, tudi on si je ogledal film Karate Kid 3. Mojster borilnih veščin Miyagi v enem prizoru svojemu varovancu Danielu pripoveduje, da je tako kot pri bonsaju tudi pri človeku pomembna notranjost, močna korenina.  “Lahko se z drevesom ukvarjamo 5 ali 10 let, pa ga pozabimo enkrat zaliti in propade. Sem že slišal primerjavo, da je imeti bonsaj huje kot hišnega ljubljenčka.“

Ksenija Trs je že 26 let knjižničarka v Mariborski potujoči knjižnici. Tako je zavzeta, da ji je neki par celo pustil ključe svoje hiše. Ko sta bila knjigoljuba odsotna, jima je nastavljala knjige. “Ko vstopi bralec na bibliobus, ko vidiš tisti žar v očeh in te objame: samo, da ste tukaj, da ste prišli. Ko mi zaupajo, naj jim poiščem čtivo, to je največji kompliment, kar ga lahko dobim kot knjižničarka. Domov res odhajam fizično utrujena, ker je ogromno prenašanja knjig, ampak psihično sem pa na plafonu!”Ksenija Trs je že 26 let knjižničarka v Mariborski potujoči knjižnici. Tako je zavzeta, da ji je neki par celo pustil ključe svoje hiše. Ko sta bila knjigoljuba odsotna, jima je nastavljala knjige. Ksenija Trs je bila zmeraj strastna bralka, v prostem času piše pesmi in scenarije, vrtnari in promovira bralno kulturo. Najraje pa izposoja knjige na bibiliobusu, potujoči knjižnici. Prav zato je tako posebna: obožuje svoje delo! “Enostavno se mi zdi, da dobiš takšno službo, loterija življenja. In se mi zdi,

Brane Vujičić je inženir informatike in prostovoljec pri Slovenski filantropiji. Inštruira zlasti begunce, za katere pravi, da ne prinašajo nasilja, ampak od njega bežijo. “Pred štirimi leti je bila ekonomska kriza, zato so ljudje izgubljali službe. Če izgubijo starši službo, ni denarja za inštrukcije. Mislil sem, da bom pomagal predvsem takim otrokom, potem pa so mi na Slovenski filantropiji predlagali, da bi delal s fantom iz Afganistana. Sem rekel, zakaj pa ne!”Brane Vujičić je inženir informatike in prostovoljec pri Slovenski filantropiji. Inštruira zlasti begunce, za katere pravi, da ne prinašajo nasilja, ampak od njega bežijo Brane Vujičić je inženir informatike, zaposlen na Ministrstvu za finance Republike Slovenije. Pred štirimi leti se je odločil, da bo postal prostovoljec, zdaj ob popoldnevih pomaga zlasti begunskim osnovnošolcem, dijakom in študentom. “Pred štirimi leti je bila ekonomska kriza, zato so ljudje izgubljali službe. Če izgubijo starši službo, ni denarja za inštrukcije. Mislil sem,

Eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov Borut Peterlin je pripadnik t. i. gibanja antikvariatne avantgarde: svoje fotografije obdeluje z opremo in po postopkih iz 19. stoletja.Eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov Borut Peterlin je pripadnik t. i. gibanja antikvariatne avantgarde: svoje fotografije obdeluje z opremo in po postopkih iz 19. stoletja.Pobudnik našega največjega fotografskega festivala FotoPub je študiral na prestižnih fakultetah v tujini; tudi pod mentorstvom svetovno slavnih Oliviera Toscanija in Marka Ostermana. Dolga leta je delal kot fotoreporter za tednik Mladina, nato pa se je odločil iti na (in po) svoje. Zdaj se večinoma zadržuje v svojem simpatično umeščenem ateljeju na železniški postaji v Straži pri Novem mestu in na portalu YouTube mesečno objavlja videoposnetke, v katerih na kreativen način predstavlja procese razvijanja fotografij, kot so jih poznali okrog leta 1850. “Na internetu je pomembno samo to, da počneš nekaj, kar bi počel tudi brez plačila, ter da to

Maja Brunskole je 26-letna magistrica prava in ekonomije, a se najprej predstavi kot lovka in zavetnica narave: "Lovcev ne vodi denar, zato bomo vedno čuvali naravo."Maja Brunskole je 26-letna magistrica prava in ekonomije, a se najprej predstavi kot lovka in zavetnica narave: "Lovcev ne vodi denar, zato bomo vedno čuvali naravo."Maja Brunskole si je od nekdaj želela postati lovka, se spominja. Lovci so bili oba pradedka, dedek in oče. Ko se je ta odpravljal na lov, mu je že kot majhna po lovskem običaju zaželela dober pogled. Najprej je postala lovka, potem še magistrica prava in ekonomije.  “Mogoče se mi je zato uspelo izobraziti, ker sem bila veliko v naravi. Moraš se sprostiti, iti na ‘off’, sicer vrže ven varovalko, kot pravijo.” Poudarja, da lov ni le to, da daš puško na ramo. “Ko je bila letos huda zima, kdo je nosil krmo divjadi? Lovci.” Ne vodi jih denar, za gozdove in njive skrbijo prostovoljno. “Dokler ti ni denar gospodar, boš za nekaj skrbel,” pravi

Diplomirana pravnica Urška Košir je fotografinja, ki med drugim ustvarja erotične fotografije za koledarje in moške revije. Pravi, da je žensko telo najlepša oblika, kar jih je ustvarila narava. Diplomirana pravnica Urška Košir je fotografinja, ki med drugim ustvarja erotične fotografije za koledarje in moške revije. Pravi, da je žensko telo najlepša oblika, kar jih je ustvarila naravaUrška Košir se spominja družinskega fotoaparata, ki so ga starši uporabljali le za posebne in vesele dogodke. “Bil je družinska srebrnina, spravljen visoko na polici.” Fotografija jo je prevzela, z njo je zaslužila tudi prve tolarje. “Vstopnine so bile drage, zato sem s seboj vzela fotoaparat, v zameno pa so mi plačali vstopnino.” “Pravo so črne črke na belem papirju, fotografije pa so barve in emocije, zato je bila izbira logična.” Je tudi fotografinja za revijo Playboy. Pravi, da je okusna golota odvisna od družbenih okvirjev, v nekaterih državah so dekleta v kopalkah, drugje popolnoma razga

Tomi Kolarič je petnajstletni čebelar, ki je vse svoje prihranke vložil v čebelnjak. Pravi, da je najpomembneje, da veš, kaj ješ! Tudi zato se šola za mesarja.Tomi Kolarič je petnajstletni čebelar, ki je vse svoje prihranke vložil v čebelnjak. Pravi, da je najpomembneje, da veš, kaj ješ! Tudi zato se šola za mesarja.Tomi Kolarič je v osnovnošolskem krožku odkril veselje do čebelarstva. Vse svoje prihranke je vložil v čebelnjak, ko se konec tedna vrne domov iz mariborskega dijaškega doma, gre najprej do čebel. Približa se jim kar brez rokavic: “Sem prijazen in miren, ker vem, da me ne bodo pičile. Če jim ne želiš nič slabega in ne ‘rogoviliš’, ti ni hudega!” “Od nekdaj nisem navezan na računalnike in razne igre, raje sem zunaj. Enostavno moram nekaj delati v naravi, to me sprošča. Ko sem zaprt, mi je tesno. Opravila v čebelarstvu so mi nekaj najlepšega, zvok čebel me sprošča.”  

Neža Strmole je 27-letna prostovoljna gasilka iz Stične, ki rešuje krajane in njihove spomine. Včasih pred njimi ognjeni zublji požirajo kmetijska poslopja, hiše in avtomobile. “Mogoče se komu sliši čudno, da sredi noči, ko te zbudi pisk pozivnika, vstaneš in greš na intervencijo. Nam je to nekaj samoumevnega. Enostavno greš. In ko si enkrat gasilec, ko vidiš, kako pomagaš, ko čutiš hvaležnost … To te drži, da opravljaš to poslanstvo.”Neža Strmole je magistrica andragogike in prostovoljna gasilka. Sledi družinski tradiciji in pooseblja rek: gasilstvo je način življenja! Neža Strmole je 27-letna prostovoljna gasilka iz Stične, ki rešuje krajane in njihove spomine. Včasih pred njimi ognjeni zublji požirajo kmetijska poslopja, hiše in avtomobile. “Mogoče se komu sliši čudno, da sredi noči, ko te zbudi pisk pozivnika, vstaneš in greš na intervencijo. Nam je to nekaj samoumevnega. Enostavno greš. In ko si enkrat gasilec, ko vidiš, kako pomagaš, ko čutiš hvaležnost … To te drži, da opravljaš to poslanst

Ni vojak, pa tudi zgodovinar ne. Jošt Car je študiral logistiko, zdaj je zaposlen v projektni pisarni. V družbi prostovoljcev v prostem času načrtuje prikaz zgodovinskih vojaških spopadov. “Ne propagiramo nasilja, skozi podoživljanje dogodkov želimo prikazati grozote in naučiti ljudi, da je vojna nekaj groznega. Mogoče nenavadna ideja, vendar mislimo, če bi se ljudje več igrali, ne bi bilo potrebe po vojni.”Jošt Car je zbiratelj zgodovinskih predmetov iz zgodovinskih vojaških bitk, ki jih tudi uprizarja. V uniformi Napoleonovega vojaka razlaga o vojni in miruJošt Car uživa v uprizarjanju zgodovinskih vojaških spopadov. Že v otroštvu se je navduševal nad očetovimi zbirateljskimi kosi, igral se je z odličji, čeladami in sabljami. Ko je odrasel, so igrače postale premajhne. “Za sodelovanje na dogodku rabiš popolno uniformo: eni grejo tako daleč, da si oblečejo še spodnje perilo iz tedanjih materialov, denimo iz platna.  Rabiš tudi orožje, mi uporabljamo deaktivirano in nenevarno.” Ni vojak, pa tudi z

Grega Sulejmanovič je doštudiral matematiko, leto in pol zdržal v razredu, potem pa se odločil za profesionalno čarovništvo. Kariero je začel s kartami in preprostejšimi triki, nekaj mu jih je pokazal družinski prijatelj, veliko jih je poznal tudi že pokojni ljubljanski župnik z Rudnika. Svoje spretnosti pa je razvijal celo med služenjem vojaškega roka.Grega Sulejmanovič je že trideset let čarovnik, ki se je s triki prebil tudi skozi služenje vojaškega roka; po študiju matematike je leto in pol najprej poučeval matematiko in čaral v učilniciGrega Sulejmanovič je doštudiral matematiko, leto in pol zdržal v razredu, potem pa se odločil za profesionalno čarovništvo. Kariero je začel s kartami in preprostejšimi triki, nekaj mu jih je pokazal družinski prijatelj, veliko jih je poznal tudi že pokojni ljubljanski župnik z Rudnika. Svoje spretnosti pa je razvijal celo med služenjem vojaškega roka. “To je prostor za trike, če nisi tam čarovnik, si nasrkal! Jaz sem bil še v ‘jugovojski’, to je bilo &#

Ko je Damir Vodopija izstopil iz specialne enote policije in odprl trgovino z rabljenimi ploščami, so mu sodelavci dejali, da je naredil "salto mortale". Kot otrok je prek radijskih valov lovil italijanske radijske postaje, potem je v kadetnici kot srednješolec poslušal rockovsko glasbo. Kmalu je začel zbirati zgoščenke, ko jih je imel več tisoč, pa odprl izposojevalnico. Zdaj prodaja plošče, zgoščenke in kasete, ukvarja se tudi s presnemavanjem in digitalizacijo spominov. Čeprav ga v prodajalni ves čas spremlja glasba, ima rad tišino.Ko je Damir Vodopija izstopil iz specialne enote policije in odprl trgovino z rabljenimi ploščami, so mu sodelavci dejali, da je naredil "salto mortale"Damir Vodopija je bil nekaj let zaposlen v specialni enoti policije, danes ima specializirano prodajalno. Ni tipični trgovec, stranke tika, raje kot prodaja, pa z njimi klepeta. “Stranke in mi smo vsi isti, glasbeniki, ki jih imam na stropu in stenah, pa so ‘vi’. Zaradi njih sem prišel v trgovino, zaradi njih

Matevž Gregorič je že več kot dvajset let animator lutk, dramaturg in režiser. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij prava, prepričan, da bo manipuliral akte, zdaj manipulira lutke. Študij je opustil, čeprav so ga doma vzpodbujali, naj ga konča. “Ko sem staršem in starim staršem iz generacije poštenih poklicev in rednih služb pripovedoval, da nastopam naokrog, mi je babica v Prekmurju rekla: sej ven, ti si tak kak cirkusant!”Matevž Gregorič je zaradi bolezni vskočil v predstavo in se zaljubil v animacijo lutk. Opustil je študij prava. "Takrat se nismo spraševali o rednih službah in prekariatu, enostavno smo živeli."Matevž Gregorič je že več kot dvajset let animator lutk, dramaturg in režiser. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij prava, prepričan, da bo manipuliral akte, zdaj manipulira lutke. Študij je opustil, čeprav so ga doma spodbujali, naj ga konča. “Ko sem staršem in starim staršem iz generacije poštenih poklicev in rednih služb pripovedoval, da nastopam naokrog, mi je babica v Prekm

Vesna Laban je doktorica komunikologije, ki je visoko cenjeno in zanesljivo delovno mesto zamenjala za fizično in prekarno delo. S fakultetnega katedra je presedlala na fitnes napravo! Ko se je odločila za korak k sebi, je preprosto začutila, da je na pravi poti. “Ko si pomirjen s tem, kar nardiš in s tem, kdo si. Ko si rečeš: če želiš biti ob meni, bodi, če ti nisem všeč, pa pojdi stran. Takrat lahko rečeš, da je to, to.”Vesna Laban je doktorica komunikologije, ki je visoko cenjeno in zanesljivo delovno mesto zamenjala za fizično in prekarno delo. S fakultetnega katedra je presedlala na fitnes napravo! Dr. Vesna Laban je uživala v pedagoškem delu svojega poklica, na predavanjih in vajah s študenti na fakulteti. Vse ostalo pa se ji je začelo upirati. Nabiranje točk, pisanje znanstvenih člankov zaradi obveze, nezadostna oprema in tog izobraževalni sistem so jo vse bolj dušili. Odločila se je, da iz njega izstopi.  “Zavedam se, da sem pustila službo za nedoločen čas, seveda so bili dvomi. Nisem se odločil

"Samo piči," pravi Matija Rižner, mladi oblikovalec iz masivnega lesa. Pri petih letih je začutil veselje do dela z lesom, a je želja zaspala in se prebudila skoraj dve desetletji pozneje. “Zelo sem vesel, ker se veliko ljudi išče, ne vedo, kaj bi radi. Sam sem del tega, kar imam rad, že našel. Čim prej najdi, kar te res veseli, ker je življenje prekratko. Potem se na nek način vse odvija samo.” "Samo piči," pravi Matija Rižner, mladi oblikovalec iz masivnega lesa. Pri petih letih je začutil veselje do dela z lesom, a je želja zaspala in se prebudila skoraj dve desetletji pozneje28-letni oblikovalec Matija Rižner je prve lesene izdelke ustvaril skorajda s pisarniškim materialom. V osnovni in srednji šoli je izgubil stik z ročnimi deli, ko je pri 23 letih na tleh našel kos lesa in izdelal prvo žličko, pa ga je zadelo kot strela z jasnega. “Zelo sem vesel, ker se veliko ljudi išče, ne vedo, kaj bi radi. Sam sem del tega, kar imam rad, že našel. Čim prej najdi, kar te res veseli, ker je življenje prekratk

Franci Savšek pravi, da se učimo celo življenje: po petdesetem letu je odkril strast do slikanja in se odločil za študij strojništva. “Če bi šel mlajši študirat, mogoče vsega ne bi vzel tako resno. Tudi z branjem sem imel v osnovni šoli grozne probleme, sovražil sem knjige. Potem se mi je tako odprlo, da me ni mogel nihče ustaviti!“Franci Savšek pravi, da se učimo vse življenje: po petdesetem letu je odkril strast do slikanja in se odločil za študij strojništvaBil je najstarejši v predavalnici, striček, se v smehu spominja. Franci Savšek je presegel lik slovenskega študenta, ki zavlačuje študij. A v resnici je vse, razen vpisa pri 53 letih, naredil v roku.  “Če bi šel mlajši študirat, mogoče vsega ne bi vzel tako resno. Tudi z branjem sem imel v osnovni šoli grozne probleme, sovražil sem knjige. Potem se mi je tako odprlo, da me ni mogel nihče ustaviti!“ Verjame, da lahko en kamenček sproži plaz. In res ga je leta 2010, ko je zagledal plakat francoskega umetnika Toulouse-Lautreca. Čeprav ni nikoli