Veste, Kaj Jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Rastlinska želatina ne obstaja, poudarja inženirka živilske tehnologije Petra MoleČe ste danes zajtrkovali jogurt, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da ste pojedli tudi vsaj malo želatine. Ta prosojna, po večini brezbarvna snov živalskega izvora zgoščuje tudi sladoled, sladice, je v gumijastih bombonih, pa tudi nekaterih pasteriziranih mesninah. Pridobivamo jo iz kože in kosti, pojasnjuje inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Živilska šola: "Želatina je pridobljena iz kolagena iz delov živalskega telesa – epitelnega in opornega tkiva, načeloma kože in kosti. Po izvoru je ribja, konjska, goveja, svinjska, zadnja je najpogostejša." Od 98 do 99 odstotkov želatine sestavljajo beljakovine, preostalo so voda in mineralne snovi. Zaradi tega se jo pogosto omenja kot dobrodošlo živilo za zdravje naših sklepov, kosti, v povezavi z osteoporozo, tudi

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Predstavitev knjige o vitaminih in mineralih, ki jo je izdalo Slovensko farmacevtsko društvoSlovensko farmacevtsko društvo je avgusta izdalo knjigo z naslovom »Minerali, vitamini in druge izbrane snovi«, ki predstavlja edinstveno monografijo, namenjeno tako strokovni kot tudi laični javnosti. Avtorji so v ospredje postavili človeka, delovanje mineralov in vitaminov nanj, sistematično pa so za vsak vitamin in mineral posebej navedli, koliko ga potrebujemo in kakšna je njegova klinična uporabnost ter vsebnost v različnih vrstah hrane, pojasnjuje eden od urednikov knjige Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo. Knjiga nudi pomembne informacije vsem profilom bralcev, ni omejena samo na strokovno javnost, ampak vsakdo najde nekaj zase. Je vir poglobljenih informacij o virih, potrebah, vlogi v organizmu, posledicah pomanjkanja vitaminov in mineralov. Za laično javnost je vir koristnih informacij o neki

Naša oddaja danes zavija kar precej stran od martinove kulinarike, ki bo marsikje krojila jedilnik. Z Bližnjega vzhoda prihaja namaz po imenu humus, ki tudi v naših krajih ni več eksotika. V arabščini humus pomeni čičerika, in to je tudi njegova glavna sestavina. Koliko čičerike je v posameznih namazih, ki jih je moč najti na policah slovenskih trgovin, so med drugim nedavno preverjali na Zvezi potrošnikov Slovenije. Nika Kremič in avtorica oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar pa nam bosta v nadaljevanju razložili tudi, koliko namazov je v skladu s tradicionalnim receptom, koliko je v njih maščob, soli, aditivov in kakšno vlogo ima pri kakovosti namaza cena.Na ZPS so pod drobnogled vzeli 14 namazov iz čičerikeNamaz po imenu humus prihaja z Bližnjega vzhoda. V arabščini humus pomeni čičerika in to je tudi njegova glavna sestavina. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili tržni pregled teh namazov: "V tržni pregled so bili zajeti klasični namazi, čeprav je na policah mogoče zaslediti tudi takšne z različn

V Veste, kaj jeste tokrat pod drobnogled ne jemljemo hrane, ampak pijačo. Tisto, ki se pogosto znajde v rokah otrok in mladostnikov in jo poznamo pod imenom energijske pijače. Raziskava Evropske agencije za varno hrano, objavljena leta 2019, je pokazala, da med Evropejci energijske pijače najpogosteje uživajo najstniki. Nekateri jih spijejo celo 7 litrov na mesec. Podobno ugotavlja naš Nacionalni inštitut za javno zdravje – v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2018, so ugotovili, da te napitke pije skoraj polovica 15-letnikov, petina redno. Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani odsvetuje uživanje teh pijač, nakup so ponekod po Evropi celo starostno omejili. Zakaj, v nadaljevanju razloži dr. Tadeja Jakus s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.Nekateri učinki uživanja so kratkoročno pozitivni, a dolgoročno zelo škodljivi zdravjuEnergijske pijače so relativno nov razred pij

Na Prvem smo sredi februarja v rubriki Veste, kaj jeste? v okviru serije o vitaminih govorili tudi o vitaminu D. Takrat smo povedali, da so posledice njegovega pomanjkanja: zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, na prvo mesto pa smo postavili povečano občutljivost za okužbe. Marca - ob prvem valu epidemije - so se pojavila tudi strokovna mnenja o tem, da je vitamin D lahko učinkovit kot preventiva in tudi kot kurativa pri najhujših posledicah okužb z novim koronavirusom. Zdaj za to obstajajo tudi dokazi.Asist. Darko Siuka, dr. med., o najnovejši študiji, v kateri so bolnikom s covidom-19 umetno dodajali "sončni vitamin" Asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog iz UKC Ljubljana je ob prvem valu epidemije covida-19 v nekaterih medijih nastopil z napotki, kako se ubraniti pred novim virusom. Med drugim je poudaril pomen mineralov in vitaminov, ker so že takrat obstajale nekatere študije pozitivnega učinka vitamina D pri okužbah

Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač sta dovoljeni v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V preostalih gostinskih obratih sta dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. S tem pa bodo gostinci težko nadomestili izgubo.Z dostavo in osebnim prevzemom bodo težko nadoknadili izguboOd sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač je dovoljena v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V drugih gostinskih obratih je dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. Gostinka iz Maribora Devana Blakaj pove, da so pričakovali drugo zaprtje gostiln po prvem valu, ampak ne tako hitro. Prav tako niso pričakovali, da bo to z danes

Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napredoval, na Nizozemskem so leta 2013 iz mišičnih celic goveda vzgojili prvo meso za hamburger.Proizvodnja vzgojenega mesa je v zadnjih letih močno napredovala, končno besedo pa bodo imeli potrošniki Študija Oxfordske univerze iz leta 2016 je pokazala, da bi morali v naslednjih desetletjih močno spremeniti naše prehranjevalne navade in za vzdržnost planeta porabo govejega mesa zmanjšati za kar 90 odstotkov. Pri tem nam bo morda v pomoč tudi umetno oziroma laboratorijsko vzgojeno meso, kar se je še pred dobrim desetletjem zdela znanstvena fantastika. A v zadnjih letih je razvoj takšne tehnologije močno napr

Kava na tešče pospeši izločanje želodčne kisline, ki je sicer namenjena razgrajevanju hrane. Sogovornica: prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.Občutljivi želodci težje prenašajo poživila, ko so prazniČe je kava vaša prva jutranja postaja, svojemu telesu ne delate ravno medvedje usluge, pove prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.  S kavo, ki draži želodčno sluznico, ga obremenite, da je kasneje na hrano slabše pripravljeno. "Nekdo, ki spije recimo samo kavo ali dve in šele potem poje nek beljakovinski obrok, morda ne prebavi vseh beljakovin in tudi drugih snovi v manjše delce. Po zaužitju občuti občutek nelagodja v želodcu, v žlički ali pa ga peče zgaga, imam prebavne težave."  Na dolgi rok s kavo na prazen želodec telo izčrpavate potrebnih hormonov, vitaminov in mineralov. Glava pa vas v primeru, da jutranjo kavo izpustite, boli zato, ker kofein dvigne krvni pritisk, določene hormone itd. "Vsem priporočam, da se vzdržijo do 10 dni, in ko se

Nina Križnik iz Zveze potrošnikov Slovenije o nedavnem tržnem pregledu sladkovodnih ribogojnic.Tržni pregled sladkovodnih ribogojnic Ribe so vir dobro prebavljivih beljakovin, esencialnih maščobnih kislin, mineralov in vitaminov, predvsem vitamina D. Zveza potrošnikov Slovenije je, kot je povedala strokovna sodelavka Nina Križnik, v nedavni tržni pregled vključila 10 slovenskih sladkovodnih ribogojnic. Teh je sicer vseh skupaj pri nas okrog 100, večinoma so to družinski obrati. Ključna ugotovitev je povezana z razliko v ceni za očiščeno postrv v trgovini ali ribogojnici. "Trgovci ponujajo ribe slovenskih sladkovodnih ribogojnic, ampak so tam občutno dražje, kot če bi jih kupili neposredno v ribogojnici. Za očiščene ribe bi v ribogojnicah odšteli tudi za četrtino manj kot v trgovini, pri filejih pa je ta razlika še občutnejša."  Ribe v vseh pregledanih ribogojnicah so ustrezale merilom za oceno svežine oziroma dvema kriterijema: vonj in videz. Vonj mora biti svež in ne preveč intenziven, riba pa mora imeti tud

S športom povezanim vsebinam, ki ste jih lahko ob današnjem prazniku športa že in še boste slišali na naših valovih, dodajamo tudi rubriko Veste, kaj jeste. Magistrica inženirka prehrane Katarina Katanec, ki se ukvarja tudi s svetovanjem profesionalnim športnikom, bo v nadaljevanju govorila predvsem o prehrani rekreativnih športnikov. Kdaj je zaradi ukvarjanja s športom treba spremeniti jedilnik in kako to storiti, pa sta glavni vprašanji, ki ju je zastavila Andreja Gradišar.O prehrani predvsem rekreativnih športnikov z magistrico inženirko prehrane Katarino KatanecČe so naši treningi visoko intenzivni, zahtevni, pogosti, potem je potrebno spremeniti prehrano, sicer se le držimo smernic zdravega prehranjevanja, uvodoma poudarja Katarina Katanec, mag. inž. prehrane. Pomembno je, da smo pozorni na primeren vnos beljakovin in ogljikovih hidratov, pa tudi tekočin, ki jih izgubimo med aktivnostjo. "Če imamo trening zjutraj, bi svetovala, da se najprej nekaj poje. Je pa to znova odvisno do intenzivnosti vadbe. Če b

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Evropski potrošniki trajnostno prehrano povezujejo z lokalno pridelano hrano, majhnim vplivom na okolje in omejevanjem uporabe pesticidovZveza potrošnikov Slovenije je v okviru Evropske potrošniške organizacije med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. Raziskava, pri kateri je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav članic, je med drugim pokazala, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Razveseljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov anketirancev namenja pri izbiri hrane vsaj nekaj ali veliko pozornosti vplivu na okolje, pravi Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije. Če pa izbiro hrane primerjamo z našim bivalnim okoljem ali pa vožnjo z avtomobilom, pa potrošniki menijo, da ima hrana manjši vpliv na okolje, kar pa absolutno ni res – največji vpliv na ok

Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?Od nedavnega boste o spornem živilu obveščeni tudi, če ga ni več na policah oz. mu je pretekel rok uporabeZa varnost živil so primarno odgovorni proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki naj bi takoj, ko ugotovijo, da je določeno živilo sporno, sprožili postopek umika oz. odpoklica s prodaje in o tem obvestili inšpekcijski organ. Inšpektorica za varno hrano mag. Nadja Škrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pove, da mora izvajalec dejavnosti živilo, ki je predme

Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.Po kulinarični navdih v prekmursko čokoladnico in tropski vrt Po besedah Jasmine Passero Sotošek, lastnice prekmurske podeželske čokoladnice Passero v Tešanovcih ob vznožju Goričkega, ideje pri ustvarjanju čokoladnih izdelkov vedno nastanejo spontano. Navdih skupaj z možem iščeta v menjavanju letnih časov ter lokalnem okolju in tradiciji. Zato tudi čokolada z okusom bučnega olja, bezga, ajde, prekmurske gibanice, jurke in traminca. "Ljudje so imeli pomisleke predvsem pri pokušanju čokoladnih pralinejev z bučnim oljem, ki pa se je potem izkazal kot eden naših najbolj iskanih izdelkov." V Tešanovcih so iz rjavo črnega stroka, fermentiranega ploda orhideje

Gorenjska kulinarična dediščina je zelo bogata. Osredotočili smo se na Tržič in Jezersko.Gorenjska kulinarična dediščina Gorenjska kulinarična dediščina je posebej bogata. Marsikatere jedi izhajajo iz dejstva, da se tam predvsem v poletnem času pasejo krave, ovce in koze, iz mleka zato domačini pridobivajo sire in druge mlečne izdelke. Če vstopite v črno kuhinjo Kurnikove hiše Tržiškega muzeja, kjer spoznate kustosa dr. Bojana Knifica, bo recimo zadišalo po tržiški fliki. "Fliko so včasih načeloma naredili iz ostankov testa. Ko so pekli kruh, ki je veljal za slovesno jed, so mame velikokrat naredile eno tako fliko in to so lahko otroci pojedli takoj." Med tipičnimi tržiškimi jedmi so tudi tržiške bržole, jedi iz divjačine, perutnine, svinjine in govedine. "Radi so recimo imeli "tonko," ki nastane pri pečenki, s kruhom. Torej to mast oziroma omako." 

Če se odpravljate v Zgornjesavinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca, pravi avtorica današnje oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar. Savinjsko kulinariko je raziskovala na kmetiji Bukovje, kjer jo je sprejela gospodarica Alenka Korpnik. S čim sta začeli savinjsko kosilo, že veste, v naslednjih minutah bosta dodali še nekaj lokalnih jedi in tudi savinjsko sladico – ajdnek. Savinjska regija ponuja pester izbor jedi, v ospredju je mesoČe se odpravljate v Zgornjo Savinjsko dolino in boste tam tudi kaj prigriznili, ne bo šlo brez želodca. Prvi zapisi o tej mesnini iz Savinjske regije segajo v leto 1620. V Logarski Dolini je pozneje to specialiteto pokušal sam angleški kralj Jurij V., občasno so jo tudi pošiljali na angleški dvor. Zgornjesavinjski želodec je danes geografsko zaščitena specialiteta. Po predpisani recepturi mesnino pripravljajo le tri osebe, seveda pa želodec po svojih domačih receptih pripravljajo tudi na mnogih kmetijah, tudi na kmetiji Bukovje, kjer gospodari Al

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Odkrivamo kulinariko jugovzhodne statistične regijeSkladno z velikostjo jugovzhodne statistične regije je razgibana in raznolika tudi njena kulinarika. Belokranjska kulinarika je taka kot pokrajina sama – preprosta, prijetna, okusna, pripoveduje Bernarda Kump, promotorka belokranjske dediščine. Sestavljena je iz osnovnih sestavin, ki so jih imeli včasih na kmetijah – od mesa jagenjčki, prašiči, kokoši, piščanci. Veliko je tudi ajde in kolerabe, ko govorimo o jedeh, pa ena še posebej izstopa – belokranjska pogača. Gre za preprosto jed, kruh dobrodošlice, s katerim pogostimo našega obiskovalca, ko vstopi v našo hišo, s koščkom toplega kruha. To je gesta gostoljubja, spomni nas na najlepše trenutke otroštva, ko je dišalo po kruhu in takšna je ta naša pogača. Od bolj prepoznavnih jedi Bernarda Kump izpostavlja še belokranjske potice oziroma povitice, žitno klobaso s kolerabo in belokranjske žlinkr

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Zasavsko kulinariko sta močno zaznamovali rudarska in steklarska tradicijaZasavska hrana je bila včasih kalorično težka, saj so rudarji in steklarji oz. »glažarji« potrebovali moč, zato so vse kuhali s svinjsko mastjo, ocvirki, jedi so bile močnate – takšne, ki bi jih danes morda označili tudi kot nezdrave, razlagata Ana in Jožica Hriberšek iz Prosvetnega društva Čeče – Hrastnik. Rudarske soseske so imeli nekatere kulinarične specifike: imeli smo kokošnjake, za vsakim vogalom je bil kakšen svinjak in pa zajčniki. Kuhala se je kisla juha iz svinjskih parkljev, na masti se je prepražilo tudi malo čebule; na koncu se je dalo še žličko moke – temu smo rekli podmeda. Najbolj znana knapovska jed pa je funšterc oz. knapovsko sonce, saj je knap, ko je prišel iz jame, najprej zagledal rumeno sonce, nato pa doma še prav tako rumen funšterc. Recept zanj pove Ana Hriberšek: Jajca je treba močno žvrkljati,

Če govorimo o kulinarični tradiciji Primorske in Notranjske, ne moremo mimo kolerabe in krompirja. To sta sestavini, ki sta bili, vsaj nekoč, v teh krajih najbolj v ospredju. Poznate recimo eno najznačilnejših jedi, ki se imenuje kavla oziroma kavra?Kulinarika Primorsko-notranjske regije temelji na zelju, fižolu, kolerabi in krompirjuKulinarika Primorsko-notranjske statistične regije temelji predvsem na sestavljankah oziroma jedeh iz krompirja, fižola, zelja, repe in seveda kolerabe. Prav zato v teh krajih dobro poznajo bloško kavlo oziroma kavro ali trojko, kot tudi imenujejo to gosto enolončnico, pove Miha Mlakar, gostinec iz Loške doline. "Krompir olupimo in narežemo na kocke, prav tako korenje in kolerabo. Posebej skuhamo rjav fižol, dodamo sol in kumino, praženo čebulo in česen ter ocvirke, ki so zelo krasna »začimba« pri nas. Dlje kot se kuha, boljše je. Potem pa še pujsek nastopi in smo zmagal." Da so prav jedi na žlico dobrodošle, ker so preproste ter obenem hranljive in nasitne, so se v teh krajih hi

Za Rako v Posavju je značilna lokalna sorta raške čebule, ki je vsestranska, prijetno sladka in se zelo hitro razpusti.Lokalna sorta čebule z Rake v občini Krško navduši s sladkim okusom Raška čebula je s križanjem rdeče in rjave nastala pred dobrimi 60 leti. Kuharica Ana Tratnik v krušni peči Gostilne Tratnik na Raki vsak dan pripravlja čebulni kruh in čebulno pogačo. To lokalno sorto čebule pa redno uporablja tudi v juhah, na picah, z jetrci, celo kot čips. Novodobna rdečkasta raška čebula je, kot pove Lojze Kerin, predsednik Turističnega društva Lovrenc Raka, predvsem velika, bolj ploščate kot okrogle oblike, spodnji koreninski sistem je v primerjavi s ptujsko rdečo ali belokranjko bolj poudarjen, je zgodnja sorta in se hitro razpusti.

Goriška statistična regija od Bovca do Ajdovščine in Vipave, z vključenima Idrijo in Cerknim, v smislu kulinarike zajema tako alpski kot mediteranski svet.Kulinarika goriške regije zajema tako alpski kot mediteranski svet Goriška statistična regija od Bovca do Ajdovščine in Vipave, z vključenima Idrijo in Cerknim, v smislu kulinarike zajema tako alpski kot mediteranski svet. To prepletanje so, kot pove novinar, publicist in poznavalec goriške kulinarike Toni Gomišček iz Solkana še bolj spodbudile poroke oz. selitve mladih v druge kraje.   Znan je primer kobariških štrukljev, ki so bili oz. naj bi bili prineseni iz Drežnice in se niso “rodili” v Kobaridu. Ena od značilnih jedi te regije je tudi jota. Sogovornik opisuje tisto, za katero uporabljajo repo tropinko oz. repo, ki je bila kisana na tropinah.  Pri joti je treba vedno stvari kuhati posamezno, ker bi sicer kislo zelje ustavilo kuhanje krompirja.