Borut Savski - Zvo.i.ti (so.und.ing) 2010

Teza: Glasba je mrtva - naj ivi glasba!?Prvi del teze je domislek, ki ga zadnja leta premleva Borut Savski, drugi del pa nedavni komplement, ki ga je pridodal Stefan Doepner. Seveda po vzoru na izjavo Kralj je mrtev - naj ivi kralj (ali kraljica). Smisel originalnega klica je iskati v transcendenci - torej: en kralj je resda mrtev - a tu je e nov kralj (ali kraljica). Sistem kraljevanja se torej kljub smrtnosti posameznega kralja ohranja - dinastija pa. V tej lui je smrt glasbe potem le eden od rotacij - ciklinih dogajanj, ki imajo pa svoje nike in vike. Zanimivo je k temu vzporediti e eno nekaj desetletij staro izjavo o koncu zgodovine (Francis Fukuyama), ki se jo da verjetno cepiti tudi na soasne pomisleke o koncu ideologij. Iz zadnjega pomisleka - v asociaciji s holivudskim kulturnim memom (gen=bioloki temeljni gradnik; mem=kulturni/spominski temeljni gradnik/vzorec) - izjavo iz filma Highlander (There can be only one) - lahko izvleemo spoznanje, da konec (=smrt) lahko pomeni tudi redukcijo na eno ideologijo, eno zgodovino. Eno glasbo? Glasba, kot smo jo poznali v prvi polovici 20. stoletja ni bila sama sebi namen. Bila je izraz neesa. esa? Razlinih idej, ideologij, monosti razvoja - od enostavnosti proti kompleksnosti - usmerjenosti v prihodnost - vsaj na videz v razne smeri napredujoih drub. Lahko bi rekli usmerjene zgodovine. Te zgodovine ni ve. Tudi glasba se zdi, da se je v pol stoletja troenja na trgu iztroila. Kaj ji manjka? Ideologij.Borut Savski