Labirinti Sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Podatki analiz, ki prihajajo na dan te dni, kažejo, da je bilo leto 2022 v marsičem rekordno leto. Žal v negativnem pomenu. Dosegli smo novo rekordno vrednost koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in rekordno višino izdatkov za oboroževanje. Orožje medtem ne potihne niti v Ukrajini niti v Sudanu, kjer se je razplamtel boj za oblast.

Večina držav sveta obsoja agresijo na Ukrajino, vendar se jih je manj kot četrtina pridružila sankcijam proti Rusiji. Številni skušajo ohraniti enakomeren odnos do Washingotna, Moskve in Pekinga. Med njimi je tudi največja največja demokracija na svetu - Indija. Po najnovejših podatkih Združenih narodov, je to država z največ prebivalci na svetu. Oboroženi spopadi, kakršnemu smo te dni mu priča v Sudanu, govorijo o tem, da svetovne politike ne krojijo le velesile iz druge polovice dvajsetega stoletja, ampak da na prizorišče stopajo neki novi neuvrščeni, bistveno močnejši od gibanja, ki ga poznamo iz naše polpretekle zgodovine.

Francoski predsednik Emanuel Macron je prepričan, da bi morala Evropska unija postati neodvisna od drugih držav in postati neke vrste tretja velesila. Združene države Amerike in Kitajska napenjata mišice okoli Tajvana, objavljeni tajni dokumenti pa kažejo, da so v vojno na ukrajinski strani vključene tudi tuje posebne vojaške enote. Kibernetski napad na slovensko zunanje ministrstvo konec prejšnjega tedna naj bi kazalo kitajske odtise.

Finska je postala nova, 31. članica zveze Nato, ki pušča odprta vrata za nadaljnje širitve. Zavezništvo pričakuje hitro pridružitev Švedske in poudarja perspektivo članstva tudi za Ukrajino, a je predpogoj njena zmaga na bojišču in ohranitev ozemeljske celovitosti. Moskva širitve Nata ni dobro sprejela, kot tudi Peking ni obiska tajvanske predsednice v Združenih državah Amerike. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj.

V Labirintih sveta smo naslovili slovensko-hrvaške odnose, ki so po trditvah obeh premierov zelo dobri. Golob in Plenković sta se na Brdu posvetila energetiki, gospodarstvu in upravljanju migracij, mejno vprašanje sta pustila ob strani. Finska se je znašla tik pred vrati zveze Nato, Švedska ostaja nekaj korakov za njo. V Labirintih sveta pa tudi o kaotičnih razmerah v Izraelu, kjer je premier Netanjahu po silovitem nasprotovanju javnosti začasno zaustavil sporno pravosodno reformo.

Podnebni strokovnjaki so objavili – najverjetneje – še zadnje poročilo, ki lahko vpliva na to, ali bo človeštvu podnebne spremembe uspelo omejiti na raven, ki je vsaj približno obvladljiva. Obstaja pa utemeljen strah, da bo tudi to poročilo – tako kot prejšnja – po prvih odzivih, ki pozivajo k takojšnjim ukrepom, obstalo na pisalih mizah in čez nekaj časa v zgodovinskih učbenikih kot priča popolne človeške neumnosti. Ena izmed posledic podnebnih sprememb je tudi stopnjevanje krize pri oskrbi z vodo. Že zdaj je to problem za več milijard ljudi, v prihodnosti bo le še huje.

V tem tednu so se svetovne velesile večkrat držale načela, da je napad najboljša obramba. Ruska letala so nad Črnim morjem onesposobila ameriški brezpilotni letalnik, Avstralija je z ZDA in Veliko Britanijo podpisala dogovor o nakupu jedrskih podmornic, Poljska pa je napovedala, da bo v nekaj tednih Ukrajini dobavila lovska letala. Že samo ti trije dogodki so dodatno povečali napetosti med ZDA in zvezo NATO na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani. Spominjamo se dveh obletnic, ameriškega napada na Irak pred 20 leti in desetletnice vladavine papeža Frančiška, pestro pa je bilo tudi v svetu zabave. Podelitev oskarjev je minila brez incidentov, v Veliki Britaniji pa je za nenavaden zaplet, s katerim o se ukvarjali tudi v vrhu britanske politike, poskrbel nekdanji nogometni reprezentant in športni komentator Gary Lineker.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje s hudimi boji v Bahmutu in ruskimi zračnimi napadi. V Franciji vre zaradi napovedane pokojninske reforme. Ob dogodkih, ki so v ospredju medijev pa ves čas poteka huda okoljska kriza. Umikajoča se zima je bila v Evropi druga najtoplejša, v zahodnem delu stare celine pa je že dolgo ena od najhujših suš. Vsaj OZN je dosegla načelni dogovor o zaščiti 30% svetovnih oceanov.

Ena od posledic lanskega ruskega napada na Ukrajino je širitev zveze NATO. Še pred nekaj leti na Finskem ali Švedskem niti razmišljali niso o vstopu v to povezavo, sredi tedna so Finci že izglasovali vstop v zavezništvo. Ker se morajo o širitvi Nata strinjati vse članice, so oči zdaj odprte na Madžarsko in v Turčijo. Ob bobnenju ruskih raket v sosednji Ukrajini se tudi v Moldaviji bojijo, da bodo postali novo bojišče. Enega redkih korakov v drugo smer, se pravi stran od spora, sta morda v začetku tedna storila srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti. Strinjala sta se s sporazumom o poti k normalizaciji odnosov, a se predvsem Vučić doma sooča s številnimi kritikami, celo s pozivi k odstopu.

Mineva leto dni od ruskega napada na Ukrajino, kljub temu se vojna nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Zahodne države krepijo dobavo orožja Ukrajini, ruski predsednik Putin na drugi strani stopnjuje jedrske in druge grožnje. O miru resno ne razmišlja nihče. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na Bližnji vzhod, kjer so se spet močno zatresla tla, na vse bolj trhlih temeljih pa je tudi mir med Izraelom in Palestinci.

Upanje za preživetje ljudi po najhujšem potresu v Turčiji doslej, se ob temperaturah pod lediščem ter brez vode in hrane vse bolj zmanjšuje. Medtem ko ukrajinski regiji Doneck bijejo najdlje trajajočo bitko od začetka ruskega napada, Evropska Unija napoveduje nove sankcije proti Rusiji, Nato pa priznava, da vojna izčrpava zaloge streliva zavezništva. In medtem ko v ZDA posvečajo veliko pozornosti neznanim letečim predmetom, so najprominentnejši mediji popolnoma ignorirali objavo pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, v kateri trdi, da so eksploziv pod Severni tok podstavili ameriški potapljači, aktivirali pa Norvežani. Več v Labirintih sveta, tokrat jih je pripravila Rajka Pervanje.

Katastrofalni potresi v Turčiji in Siriji so znova pokazali, kako nemočen je človek, ko narava pokaže svojo moč. Pri reševanju življenj na uničenih območjih prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito in človekoljubno pomoč pomaga tudi slovenska enota za reševanje s psi. Izrednega vrha Unije v Bruslju se prvič udeležuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki prepričuje voditelje, naj Kijevu odobrijo še več orožja dolgega dosega. Enotnosti v domači politiki pa si želi ameriški predsednik Joe Biden.

Majhna kapsula, katere izgube pa kar nekaj dni nihče ni opazil, je povzročila preplah v Zahodni Avstraliji, vendar se je po zelo velikih prizadevanjih iskalne ekipe zgodba srečno končala. V podnebni krizi, s katero se srečujemo, pa žal ni politične volje za učinkovito ukrepanje. Tudi podnebne konference, na katerih se iz leta v leto povečuje število udeležencev, ki tam zastopajo naftne lobije, se spreminjajo v farso. Letošnji konferenci, ki bo potekala v Združenih arabskih emiratih, bo predsedoval izvršni direktor ene največjih naftnih družb na svetu.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Kljub vojnam, kljub krizam in neenakosti, je svet v katerem živimo med seboj povezan, bolj kot kadarkoli prej. Tak primer je zdravstvena kriza, ki se je, tako kot v začetku krize s covidom 19, vsaka država loteva na svoj način, če je le mogoče tudi na račun drugih. Svet je vse bolj povezan zaradi informacij, ki so dostopne tako razvitim kot manj razvitim. Tako ima tudi laž vse krajše noge in mnogim izvoljenim predstavnikom ljudstva, pa tudi monarhom je vse težje opravičevati vlogo, ki jo imajo. V Braziliji so nekateri mislili, da doživljajo reprizo državnega udara iz leta 1964, vendar se je ta zaradi takojšnje množične obsodbe končal, še preden se ja začel. Vojaška sila tokrat ni zmagala. Žal je drugače v naši bližini, v Ukrajini, kjer je ruska stran, kljub napovedanemu božičnemu premirju dosegla napredek na bojišču.

Za glasen vstop v novo leto je poskrbela ukrajinska vojska, ki je v zaledju frontne črte z raketami zadela stavbo, v kateri so imeli zabavo ruski mobiliziranci. Žrtev je bilo več deset, po ukrajinskih podatkih več sto. Dogodek je za Rusijo zelo neprijeten, sploh ker poskuša hkrati dajati vtis, da vojna poteka po načrtih. Tudi v ameriškem kongresu ni šlo nič po načrtih vodstva republikanske stranke, nova vladajoča koalicija v Izraelu pa ima kot kaže svoje načrte glede sobivanja s Palestinci. Obisk ministra za nacionalno varnost na tempeljskem griču v Jeruzalemu, ki je za muslimane svet kraj, napetosti vsekakor ni zmanjšal. V Vatikanu in Braziliji so se poslovili od dveh ljudi, ki sta pomembno zaznamovala zadnjih 50 let. Če je Pele navduševal množice ljubiteljev nogometa, je bil vpliv zaslužnega papeža Benedikta XVI. manj opazen na površju, a zato nič manj daljnosežen.

Ne božični prazniki ne zima niso ustavili spopadov v Ukrajini. Na Kosovu so se na srečo nekoliko umirile napetosti med srbsko in albansko stranjo. V Labirintih sveta bomo pokukali tudi na Hrvaško, kjer odštevajo zadnje ure do vstopa v schengensko območje in prevzema evra. Tik pred koncem leta pa se je poslovila brazilska nogometna legenda Pele..

Medtem ko je človeštvo s konvencijo o biološki raznovrstnosti dobilo najpomembnejši dogovor proti uničevanju narave, se je v Katarju z infarktno končnico končalo 22. svetovno prvenstvo v nogometu. V Argentini je zlati pokal v rokah zmagovalcev sprožil množično ekstazo na meji racionalnega. Zunaj območja racionalnega se izteka že deseti mesec vojne v Ukrajini. Z odmevnim obiskom predsednika Zelenskega pri predsedniku Bidnu Amerika - simbolno in dejansko - nadaljuje odločno vojaško in politično podporo Ukrajini. Moskva to razume kot nevarnost dodatnega zaostrovanja konflikta. Zaradi energetske krize kot posledice vojne se je, vsaj glede mehanizma cenovne kapice za plin, politično poenotila tudi Evropska unija.