Kulturnice

Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. Koža zemlji je avdio-vizualni projekt Anje Papuga in Katje Stojnić, ki naslavlja osebne zgodbe starejših, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.  Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starejši ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starejši v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdušilo, kako se starejši sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kakšni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in še vedno iščejo smisel življenja in staranja.  Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starejšimi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji EX ARTE.

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.

Ibsenova drama Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: "Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira."

V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.

23-i mednarodni festival ''Fabula – literature sveta'', ki bo potekal od 25. februarja do 31. marca, ima dve osrednji prizorišči, Ljubljano in Celje, Unescovi mesti literature v Sloveniji, povezuje pa tudi druga slovenska mesta Kot vsako leto bo gostil pet mednarodnih avtoric in avtorjev, posebno pozornost pa namenil domačim ustvarjalkam. Letošnji naslovni slogan (so)odgovorni v središče postavlja temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči?

Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.

Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov. Izjemne arheološke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju današnje Slovenije. Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot pove podnaslov, se razstava Čivki iz preteklosti osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja še devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade. Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj. Sogovorniki: dr. Daša Pavlovič, vodja razs

Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov. Festival bo odprl celovečerni dokumentarni film Triglav: Pot odrešitve, ki obravnava dogodek, ko je strela pred 50 leti zarezala v mlada življenja skupine pohodnikov na Triglav. Premierno bo predvajan tudi film ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika, ki sta ga režirala Mojca Volkar Trobevšek in Andrej Podbevšek. Film bo na festivalu na sporedu v četrtek, 12. februarja, v soboto, 21. februarja, pa ga bodo predvajali tudi na filmskem festivalu Goroventure v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Dokumentarec bo nato potoval po planinskih društvih po Sloveniji, ogledati pa si ga bo mogoče tudi na Televiziji Slovenija.

Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.

Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava. SREČKONSTRIP – strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih, ki ga je izdal zavod Škrateljc in sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za predstavo z naslovom SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo v režiji Mareta Bulca. Premieri predstave – v njej nastopata Manca Trampuš in Nik Škrlec – bosta  8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. Srečko Kosovel & Andrej Štular – Ostri ritmi – knjigo stripovskih in vizualnih interpretacij poezije in zapisov pesnika Krasa, je Stripburger izdal v zbirki posebnih izdaj Zbirki O. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular izbor ustvarjenih ritmičnih vizualnih kompozicij Kosovelovih del, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge nači

''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v

Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime. A ime je nastalo spontano na avtobusu za Firence, kjer so se na šoli fizičnega gledališča spoznali Alenka Marinič, Anja Bezlova Završnik in Justin Durel, vsi se ukvarjajo tudi s pedagoškim delom in pripravljajo delavnice.Med najvidnejše dosežke delovanja uvrščajo ulični predstavi Pot v Tadam in Sanje uličarjev – pesem za park. Zdaj pa predvsem mlajše občinstvo, a tudi starejši niso izvzeti, navdušujejo s predstavo Krog v kvadratnem mestu, preprosto zgodbo o sobivanju in sprejemanju, zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu med samimi kvadratniki pojavi krog

Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. Igra je leta 1980 v režiji Mileta Koruna doživela pravi gledališki triumf in je doslej najpogosteje uprizarjano Zajčevo besedilo v profesionalnih gledališčih. Nove uprizoritve se je lotil gledališki tandem mlajše generacije ustvarjalcev – režiserka Živa Bizovičar ter avtor priredbe in dramaturg Nik Žnidaršič.

Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek. V glavni tekmovalni program je bil letos uvrščen tudi slovenski film Fantasy režiserke in scenaristke Katarine Bogdanovič Kukle, ki je na presenečenje mnogih postal zmagovalni film festivala. Prejel je tudi nagrado žirije spletnega portala Cineuropa, namenjeno promociji evropske kinematografije.

Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. Razstava Maske: Od rituala do karnevala – osrednji letošnji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju – predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Bogastvo pustnih šeg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.Razstava Maske: Od rituala do karnevala, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.

Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.

Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah izšle pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: Polnočni utrinki iz Brazilije Milene Šmit, V parku, mesec Marjana Strojana, Ocean na steni Tjaše Mislej, Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum.