Kunapipi Podcast

Spolnost po raku dojk by Monika Šetinc

Epizoda 10: Spolne Motnje Žensk by Monika Šetinc

Velika večina nas ob tem imenu takoj pomisli na težave v postelji. A resnica je precej drugačna in zapletena. Spolna medicina je veda, ki se po definiciji ukvarja z vplivom psiho-fiziologije, intimnih odnosov, družbenih in kulturoloških dejavnikov, razvojnih učinkov, spolne usmerjenosti in raznolikosti, spolne identitete ter medspolnih razlik na spolno funkcijo.

Krvavitve v nosečnosti predstavljajo za marsikatero nosečo žensko velik stres. Vendar navkljub dejstvu, da je vsaka krvavitev v nosečnosti nenormalna, so krvavitve, ki nastanejo pred 20. tednom nosečnosti zelo pogoste, saj krvavi tudi do 40% nosečnic. V drugi polovici nosečnosti pa krvavi le še 2–5 % nosečnic.

Od uporabe prve kontracepcijske tabletke je minilo več kot 50 let. Ženska, ki se želi zaščititi, pričakuje od kontracepcije učinkovitost, varnost, zanesljivost, enostavnost uporabe in dobro prenosljivost. Danes poznamo več oblik kontracepcije, ki se razlikujejo predvsem po obliki jemanja in načinu delovanja. Ženska lahko izbira npr. med. hormonsko kontracepcijo, materničnem vložkom, barierno kontracepcijo (npr. diafragma), sterilizacijo, naravnimi metodami ipd.

Endometrioza je stanje, pri katerem raste tkivo, ki normalno tvori notranjo plast maternice, tudi izven maternične votline. Je ena najpogostejših bolezni pri ženskah v reproduktivnem obdobju, pogostejša kot rak, sladkorna bolezen ali spolno prenosne bolezni. Prizadene vsako deseto žensko.

Ovulacija je konkretno vpeta v razumevanje menstrualnega cikla. Ženske vedo, kako pogosto imajo menstruacijo, kako močna je in kako dolg cikel imajo. Dostikrat pa se zalomi pri samemu vprašanju ovulacije.

V kolikor ste bila noseča v zadnjih 10 letih, ste sigurno že slišala za folno kislino. Zelo verjetno je, da vam jo je vaša ginekologinja predpisala. Zadnja leta pridobiva na pomenu predvsem zaradi svoje preventivne vloge. Folna kislina je vitamin skupine B. Telo je samo ne more sintetizirati, zato jo mora dobiti s hrano. Ker se v telesu ne nalaga, jo je treba vnašati vsak dan.

Poporodna otožnost doleti kar petdeset od stotih mamic, s poporodno depresijo se sreča med pet in dvajset od stotih mamic, poporodna psihoza pa doleti eno od tisoč žensk (to je v Sloveniji približno 18-36 žensk na leto). Poporodna depresija se razvije postopoma. Največkrat se pojavi v štirih do šestih tednih po porodu, lahko pa tudi kasneje. Vseh vzrokov, ki privedejo do razvoja poporodnih duševnih motenj, ne poznamo. Večina strokovnjakov se strinja, da gre za kombinacijo telesnih, duševnih in socialnih dejavnikov.